Grošelj v EU pričakuje vzpostavitev koridorjev za prehod beguncev

V EU je pričakovati vzpostavitev koridorjev za varen prehod beguncev prek nekaterih držav unije v njihove ciljne destinacije, je ocenil obramboslovec Klemen Grošelj. Poudarja, da smo glede begunske krize v Evropi trenutno v fazi kriznega upravljanja, nakar bo potrebna dolgoročnejša rešitev.

LJUBLJANA > Glede na uvajanje nadzora na vse več schengenskih mejah, je po besedah Klemna Grošlja trenutno mogoče reči, da je schengen v precejšnji meri suspendiran, dolgoročne vplive pa je težko predvideti.

“Potreben bo izredni vrh EU, ki bo moral doreči, kako se bodo zadeve razvijale,” je dejal. Sicer se bodo začele države v primeru nadaljevanja begunskega vala pač zapirati vsaka v okviru svojih meja , je menil in dodal, da se bo begunski val glede na število ljudi, ki v Turčiji čakajo na pot v Evropo, nadaljeval.

Notranje ministrstvo je medtem danes ponovilo, da se Slovenija s Hrvaška ne dogovarja o varnih koridorjih za transport morebitnih beguncev. Kot so zapisali, ne drži informacija, da se je ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar s hrvaškim kolegom Rankom Ostojićem dogovarjala o vzpostavitvi varnih koridorjev.

Evropska zakonodaja takšnega koncepta ne pozna. Če bi Slovenija migrantom iz sosednjih držav omogočala prehod čez ozemlje, bi kršila nacionalno in tudi evropsko zakonodajo, so ob tem poudarili na notranjem ministrstvu.

Györkös Žnidarjeva se je danes po telefonu ponovno slišala s hrvaškim ministrom Ostojićem, kjer je po navedbah MNZ ponovno poudarila, da Slovenija od Hrvaške pričakuje, da bodo spoštovali in izpolnjevali vse obveznosti, ki izhajajo iz evropskega pravnega reda. Hkrati je ministrica ponovno ponudila pomoč hrvaški strani, če bi jo potrebovala.

Sistem za upravljanje migracij v EU, kot je trenutno zastavljen, po besedah Klemna Grošlja funkcionira le ob soočanju z omejenimi migracijskimi pritiski. Temu pa trenutno ni tako, saj se soočamo z velikim navalom ljudi, ki imajo različne formalne statuse - od beguncev do ekonomskih migrantov, od tistih, ki iščejo azil, do tistih, ki si želijo boljše življenje.

Kam bodo ti ljudje na koncu dejansko šli, je pomembno vprašanje, ki se že vseskozi zastavlja, je dejal Grošelj. Kot želeni destinaciji večine je izpostavil Nemčijo in Švedsko, ki zaenkrat pravita, da migrantov ne bosta zavračali. A v trenutnem sistemu EU ni odgovora na vprašanje, kako organizirati prehod teh ljudi do končne destinacije, je dejal.

Če bodo ciljne države pripravljene sprejeti begunce, bo po mnenju Grošlja treba organizirati ustrezne koridorje. Pri tem poudarja, da mora iti za organiziran sistem in ne kaotično prehajanje, kakršnemu smo na primer iz Madžarske v Avstrijo in nato v Nemčijo priča trenutno.

Grošelj predvideva, da bodo taki koridorji vzpostavljeni, ali bodo nato begunce preselili po vseh državah članicah EU, pa je še odprto, saj več držav nasprotuje kvotam o porazdelitvi.

“Bojim se, da ne bo neke konkretne vseevropske politike, ampak se zna zgoditi, da bo nastala skupna politika ožjega kroga držav članic unije, ki so soočene z begunskim tokom.”

Zaenkrat sicer Grošelj pričakuje ad hoc rešitve, ki bi zagotovile, da določene države ne bi bile preveč obremenjene, nato pa bo treba oblikovati nov mehanizem migracijske politike.

“Trenutno smo v fazi kriznega upravljanja, zdaj smo soočeni s krizo, ki se dogaja na mejah EU. Ta akutni del krize se bo na neki točki končal, takrat pa bodo države članice EU potrebovale neko dolgoročnejšo rešitev,” je še dejal.

STA

---