Greenpeace zbral že skoraj 9000 podpisov

V slovenskem Greenpeaceu so zbrali skoraj 9000 podpisov podpore kampanji S.O.S. za Jadran, ki naj bi jih tudi uradno predali hrvaškemu veleposlaništvu. Do danes pa še niso prejeli odgovora okoljskega ministrstva na njihovo prošnjo za podaljšanje roka za pripombe na čezmejno presojo vplivov na okolje programa raziskovanja ogljikovodikov na Jadranu.

V slovenskem Greenpeaceu so zbrali skoraj 9000 podpisov 
podpore kampanji S.O.S. za Jadran, ki naj bi jih tudi uradno 
predali hrvaškemu veleposlaništvu. Foto: Tomaž Primožič/Fpa
V slovenskem Greenpeaceu so zbrali skoraj 9000 podpisov podpore kampanji S.O.S. za Jadran, ki naj bi jih tudi uradno predali hrvaškemu veleposlaništvu. Foto: Tomaž Primožič/Fpa

LJUBLJANA > Enomesečna javna razgrnitev čezmejne presoje vplivov na okolje Programa raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov na Jadranu, ki jih načrtuje sosednja Hrvaška, se sicer izteče v četrtek, v Greenpeaceu pa so prejšnji teden na ministrstvo za okolje in prostor naslovili prošnjo za podaljšanje roka za zbiranje pripomb in predlogov v zvezi z javno razgrnitvijo. Po njihovem mnenju je vsebina razgrnjenih dokumentov namreč preveč pomembna, da bi za njeno obravnavo lahko veljal administrativno minimalno določen rok 30 dni.

Kot je pojasnila predstavnica te okoljevarstvene organizacije Katja Huš, formalnega odgovora do danes še niso dobili.

Sicer pa so predstavniki ministrstva že na javni obravnavi v Piranu pred dnevi posredno dali vedeti, da se ne nagibajo k podaljšanju roka.

Vzporedno v Greenpeaceu zbirajo tudi podpise za kampanjo S.O.S. za Jadran, ki se na Hrvaškem bori za ustavitev projekta. Kot je navedla Huševa, se približujejo 9000 podpisom. Zbrane podpise naj bi uradno predali hrvaškemu veleposlaništvu in s tem "dali vedeti, da ima S.O.S. za Jadran v Sloveniji podporo".

Sicer pa bodo v Greenpeaceu še naprej spremljali tako politični kot strokovni proces in temu prilagajali svoje aktivnosti, saj bo pomembno videti, kakšni bodo rezultati javne obravnave čezmejnih vplivov v Sloveniji ter podobne obravnave omenjenih vplivov v Italiji in Črni gori, je izpostavila Huševa.

Neuradno se namreč kot rok, ko naj bi prišlo do podpisa koncesionarskih pogodb s strani hrvaške vlade, omenja začetek junija, sami pa ne vedo, če bodo imeli postopki čezmejnih vplivov na okolje tudi kakšen učinek na zamik celotnega procesa, je dodala.

STA


Najbolj brano