Gre za pravico do groba

V NSi so pripravili osnutek zakona o dostojnem pokopu žrtev vojnega in povojnega nasilja. Januarja bodo za svoj osnutek iskali politično podporo v drugih strankah, pa tudi v interesnih skupinah, ki svoj obstoj utemeljujejo na polpretekli zgodovini.

LJUBLJANA > V NSi so si zakon o dostojnem pokopu zamisli strogo kot tehnični zakon, ki bi mrtvim zagotovil pravico do groba in spomina. Ne gre za ideološki boj, pravi predsednica NSi Ljudmila Novak. V podkrepitev tega celo napoveduje: “Če bi se tak boj vnel, bom jaz ta zakon umaknila. Ker zakon mora pripeljati bliže k spravi, ne pa k delitvam. Teh je že tako preveč.” Njihov zakon ne pomeni abolicije, torej odvzema kazenske odgovornosti tistih, ki so povzročili poboje, pojasnjuje Novakova. Kaže, da bo morala januarja, ko bo začela političnim strankam in zainteresiranim družbenim skupinam predstavljati osnutek zakona, razbijati predvsem pomisleke, ki naj bi prihajali z najbolj radikalnega dela desnice, in sicer da je zakon premalo ideološki in preveč spravljiv.

Na vladni strani naj bi bila pripravljenost na spravna dejanja precejšnja. Čeprav politične stranke predloga zakona formalno še niso prejele, so naklonjenost do ureditve te problematike do zdaj že zelo jasno izrazili predvsem v SMC.

Da je politična klima ugodna, so pred dnevi nakazali tudi predsedniki države, vlade, državnega zbora in državnega sveta, ko so na skupnem srečanju pogovoru o spravi dali velik poudarek. Predsednik republike Borut Pahor je v nedavnem televizijskem nastopu dejal, da pri spravi ne gre le za postavitev načrtovanega skupnega spomenika v središču Ljubljane, pač pa tudi za ureditev grobišč in izdajo mrliških listov. Prav ta vprašanja so tudi osrednja točka osnutka zakona, ki ga je pripravila NSi. V njem so se posvetili načinu pokopa na različnih lokacijah in označitvi teh lokacij, tudi če na primer zdaj čeznje poteka avtocesta. Še pomembnejši pa je po besedah Novakove vpis grobišča v register: “Če ni neko grobišče vpisano v register, potem ni varovano.”

Mnoge rešitve, s katerimi bo NSi zdaj odprla širšo politično diskusijo, sta predlagala zgodovinar Mitja Ferenc in kriminalist Pavel Jamnik. Oba sta se do zdaj na terenu največ ukvarjala s problematiko povojnih grobišč in v praksi poznata pomanjkljivosti sedanje zakonodaje, poudarjajo v NSi.

JANA KREBELJ

---