Gradbena stroka bije plat zvona

Gradbeništvo, nekoč močna gospodarska panoga, je v Sloveniji ogroženo do te mere, da bi morala nova vlada za preživetje in rast tega sektorja oblikovati samostojen ministrski resor ali vsaj direktorat. Rast investicij v gradbeništvo bi namreč prebudila rast celotnega gospodarstva.

Gradbeništvo bi  ob pravi podpori države lahko zagotovilo približno 20.000 novih delovnih mest  Foto: Leo Caharija
Gradbeništvo bi ob pravi podpori države lahko zagotovilo približno 20.000 novih delovnih mest  Foto: Leo Caharija

LJUBLJANA > Slovensko gradbeništvo je ob nastopu globalne gospodarske krize leta 2008 zaposlovalo 100.000 delavcev, danes le še 60.000. Delež dodane vrednosti gradbeništva v bruto domače proizvodu razvitih držav je od šest do osem odstotkov, v Sloveniji pa se ta čas giblje na nivoju treh do štirih odstotkov. Obseg gradbenih del se je v primerjavi z obdobjem pred začetkom gospodarske krize razpolovil. Vse težave, ki so jim priča gradbinci, se odražajo tudi v izobraževanju; zanimanje za gradbene poklice še nikoli ni bilo tako nizko.

Našteto je botrovalo temu, da so tik pred predčasnimi volitvami skupaj stopili predstavniki slovenske gradbene stroke in včeraj podpisali memorandum za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva.

Med zahtevami, pod katerimi so se podpisali predstavniki ljubljanske in mariborske univerze, gospodarske in obrtne zbornice ter stanovskih zbornic in združenj, so ustanovitev samostojnega ministrstva za graditev, zagotovitev stabilnih razmer za poslovanje, zagon investicij na področju gradbeništva in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest za mlade kadre, ki iz te panoge bežijo v tujino.

“Trdno sem prepričan, da je težko zagotoviti dolgoročno gospodarsko rast v Sloveniji, ne da bi uredili področje gradbeništva,” potrebo po samostojnem ministrskem resorju za to panogo utemeljuje predsednik Inženirske zbornice Slovenije Črtomir Remec. Samostojni resor ali vsaj direktorat znotraj resorja imajo vse razvite države, pravi, Slovenija pa je na tem področju padla tako globoko prav zaradi tega, ker ni razvila takšnega sistematičnega pristopa.

Namesto tega so pri nas vsebine, ki se nanašajo na gradbeni sektor, razpršene po več ministrstvih in so med seboj neusklajene. Zaradi tega prihaja tudi do težav pri zaključevanju javnih investicij.

Če bi država upošteva predloge, ki jih je v memorandumu navedla gradbena stroka, bi se v gradbeništvu odprlo 10.000 do 20.000 novih delovnih mest, so prepričani predstavniki gradbene stroke.

Uspešen gradbeni sektor bi spodbujal rast tudi na področjih, ki so z njim posredno povezana, eden od ciljev strateškega pristopa politike do te panoge pa bi bila tudi ohranitev in razvoj domačega znanja na področju gradbeništva.

JANA KREBELJ


Najbolj brano