Primorski muslimani se veselijo džamije

Za islamsko versko skupnost v Sloveniji je danes velik dan, saj so tudi simbolično v Ljubljani začeli gradnjo islamskega centra z džamijo. Tega se veselijo tudi muslimani s Primorske.

Nedžad Grabus (desno) in Zoran Janković sta si  ogledala 
gradbišče džamije v Ljubljani.  Foto: STA
Nedžad Grabus (desno) in Zoran Janković sta si ogledala gradbišče džamije v Ljubljani.  Foto: STA

LJUBLJANA, KOPER>“Tudi muslimani na Primoskem smo del slovenske islamske skupnosti, zato je gradnja prve džamije v Sloveniji za nas izjemno pomembna. Tudi člani našega odbora so prispevali denar za nakup zemljišča in za gradnjo, saj bo džamija v Ljubljani namenjena vsem muslimanom v Sloveniji. Za nas bo povsem drug občutek, ko bomo imeli povsem svoj prostor, svoj islamski center, džamijo,” pravi Nevres Mustafić, imam v Kopru. Odbor islamske verske skupnosti Koper - Izola je eden od 17 odborov po Sloveniji, svoje prostore pa je našel na Kosovelovem trgu v starem delu mesta. V Istri ima muslimanska verska skupnost nekaj več kot 3000 vernikov (800 družin) in je ena močnejših v Sloveniji.

Primorski muslimani bodo svoje verske obrede še naprej opravljali v molilnicah v svojih mestih, občasno pa bodo seveda obiskali tudi ljubljanski center. “Ne pričakujem, da bi gradnja prve džamije v Sloveniji vplivala na padec obiska v naši molilnici,” je povedal imam Fahrudin Smajić, ki vodi islamsko skupnost v Postojni in okolici. “Nova džamija za vse slovenske muslimane predstavlja veliko veselje,” je še dodal. V Postojni so muslimani ustanovili svoj odbor pred 21 leti, svoje prostore pa imajo na Rakitniku.

Na Primorskem pet odborov islamske skupnosti

Na Primorskem deluje pet odborov islamske skupnosti, poleg omenjenih še v Sežani, Ajdovščini in Novi Gorici. Na vprašanje, ali bi si tudi v Istri želeli podoben objekt, seveda manjših razsežnosti kot v Ljubljani, koprski imam Mustafić odgovarja: “O tem nismo razmišljali, saj smo bili v zadnjem obdobju vsi osredotočeni na projekt ljubljanske džamije. V Kopru in v Izoli imamo lepe prostore, kaj več za prihodnost pa ne moremo napovedovati.”

Le ob njihovih največjih praznikih, bajramih, postanejo prostori premajhni za vse, zato takrat najamejo športno dvorano. Sicer pa Mustafić poudarja, da so zadovoljni s svojim statusom in z okoljem, v katerem delujejo. Dobro sodelujejo z občino, drugimi verskimi skupnostmi in ostalimi organizacijami.

Simbolični začetek gradnje Islamskega kulturnega centra z džamijo v Ljubljani sta z vlivanjem betona v temeljno ploščo obeležila islamski mufti Nedžad Grabus in ljubljanski župan Zoran Janković. Dela si je ogledal tudi novoimenovani katarski veleposlanik Ali Khalfan Al-Mansouri, saj je bila njegova država s 15 milijoni evrov glavni donator naložbe.

Grabus: čakali so več kot 40 let

Kot je pojasnil Grabus, center za muslimane med drugim pomeni potrditev, da so sestavni del te družbe. Nanj so čakali več kot 40 let, pred nekaj leti pa je bilo precej polemik in nestrpnosti, saj je del civilne družbe nasprotoval gradnji in vložil veliko napora, da bi jo preprečil. A so kljub vsemu investitorji pripeljali projekt do gradnje. Celoten center bo sicer stal okoli 22 milijonov evrov, islamska skupnost pa mora zbrati še približno 3,5 milijona evrov. Glavni izvajalec gradbenih del bo podjetje Gorenje projekt. Prva faza gradnje naj bi bila končana aprila 2016, celoten objekt pa v dveh ali treh letih. Temelj centra bo kocka, visoka 24 metrov. Objekt bo imel en minaret, visok 40 metrov, kar je tudi najvišja višina, ki jo dopušča prostorski načrt občine.

DENIS SABADIN


Najbolj brano