Gospodarsko ministrstvo bo priskočilo na pomoč gradbenikom

Predstavniki gradbenega sektorja v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so ta teden prvič po izbruhu krize dobili vladnega sogovornika. Ministrstvo za gospodarstvo in razvoj jim je obljubilo pomoč pri ponovnem zagonu rasti panoge.

LJUBLJANA > "V gradbeništvu je v 18.000 poslovnih subjektih 54.000, v 2400 inženirskih podjetjih pa 6700 zaposlenih. Od leta 2009 dalje je od 30 velikih in večjih podjetij preživela slaba tretjina. Sektor se je od 7,8-odstotnega deleža BDP v letu 2007 razpolovil na štiri odstotke BDP v letu 2014," je razvoj dogodkov po izbruhu krize povzela izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Alenka Avberšek.

Gradbeni trg se letos znova ohlaja

Lani je sicer po njenih besedah prišlo do velike rasti investicij, a se ta trg letos znova ohlaja. Gradbena in inženiring podjetja so prek ankete GZS nakazala, da se njihove dosedanje pogodbe iztekajo ter za letos napovedala zmanjšanje poslovanja in zaposlovanja, za prihodnje leto pa novo investicijsko luknjo.

"To pomeni velik pritisk na sektor, ki v večini tudi bolj razvitih držav deluje na lokalnem trgu ter je vezan na zasebne in državne investicije," je povedala Avberškova.

“Javni naročniki ne izločajo neobičajno nizkih ponudb, kot je običaj v vseh urejenih država”

Po njenih besedah javna naročila v Sloveniji v gradbeništvu danes predstavljajo več kot 60 odstotkov trga. Za razliko od ostalih pa je slovenski trg javnega naročanja za podjetja v panogi izjemno tvegan, je opozorila.

"Javni naročniki ne izločajo neobičajno nizkih ponudb, kot je običaj v vseh urejenih državah. S svojim načinom povzročajo visoka tveganja neplačil podizvajalcem in zaposlenim v panogi in še večja tveganja za unovčevanje zahtevanih pretirano visokih bančnih garancij. To deluje uničujoče na poslovne odnose vseh sodelujočih v dobavnih verigah v gradbeništvu in z njim povezanih panogah," je prepričana.

Podjetja tako kljub lanski 19,4-odstotni rasti obsega del, ki bi morala prinesti dodatnih 10.000 delovnih mest, niso dodatno zaposlovala, ker niso želela tvegati. Posli so se prepuščali tuji konkurenci, izvajalcem in podizvajalcem, je izpostavila predstavnica GZS.

Podjetja brez javnih investicijskih načrtov države ne morejo tvegati povečevanja zmogljivosti," je opozorila. "Slovenija za razliko od Avstrije ne zna in ne zmore dati prognoze javnih investicij za nekaj let naprej in s tem zaščititi slovenske dodane vrednosti. Na trgu, ki je financiran izključno z davkoplačevalskim denarjem, ne zna preprečiti celo socialnega dumpinga, ki uničuje delovna mesta," je bila kritična. Ob tem se je posebej obregnila ob izbor najnižjih cen za projekt ali produkt.

Gradbeništvo, tako Avberškova, potrebuje predvidljivost javnih investicij in konkurenčne pogoje poslovanja.

Minuli teden so zato predstavniki GZS na rednem delovnem srečanju na gospodarskem ministrstvu spregovorili prav o tej gospodarski dejavnosti.

“Ministrstvo bo postalo sogovornik”

"Govorili smo o zadevah, za katere na obeh straneh vemo, da jih moramo rešiti, ker želimo, da ta panoga začne spet rasti. Dogovorili smo se za to, da je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sogovornik GZS na področju gradbeništva," je sporočil resorni minister Zdravko Počivalšek.

"Ministrstvo bo postalo sogovornik temu sektorju na enem mestu, česar vsa leta krize ni ponudila nobena vlada," je bila zadovoljna Avberškova.

Ob tem je izrazila upanje na sistemske ukrepe, posebej pri oblikovanju novele zakona o javnem naročanju. "Potrebujemo zakonodajo in prakso za učinkovito in gospodarno javno naročanje, tudi graditev in umeščanje, predvsem pa konkretno odgovornost za gospodarno izvedbo projektov s kompetentnimi izvajalci, ki je edina zaščita pred nelojalno konkurenco," je sklenila.

STA

---