V DZ prihaja zakon “antilopov” ali “antijanša”?

Če bo zakonski predlog, ki ga je pet poslanskih skupin vložilo v državni zbor, sprejet, potem se na naslednjih volitvah ne bi moglo zgoditi to, kar se je zgodilo z Janezom Janšo na zadnjih volitvah. Njegovi podporniki že govorijo, da gre le za nov “antijanša” zakon, zagovorniki predloga pa pravijo, da so pripravili “antilopov” zakon.

Tudi če bo sprejeta nova zakonodaja, bosta Janez Janša in 
Boris Popovič še vedno lahko kandidirala za politične funkcije. Foto: Andrej Klemencic
Tudi če bo sprejeta nova zakonodaja, bosta Janez Janša in Boris Popovič še vedno lahko kandidirala za politične funkcije. Foto: Andrej Klemencic

LJUBLJANA > S predlagano novelo zakona o volitvah v DZ bi določili, da za poslanca ne more biti izvoljen posameznik, ki je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Izvolitev ne bi bila mogoča, dokler bi imel posameznik takšno kaznivo dejanje vpisano v kazenski evidenci. Datum izbrisa kazni je odvisen od teže kaznivega dejanja in je od primera do primera različen, običajno pa je obdobje najmanj dvakrat daljše od same kazni.

Za dvig politične kulture

“Posameznik, ki je obsojen za omenjena kazniva dejanja, nima več javnega zaupanja in mu ne moremo poveriti opravljanja javnih funkcij, saj taka oseba niti v lastnih zadevah ne spoštuje temeljnih pravil v družbi,” je motiv za predlog v imenu SMC pojasnila koprska poslanka Liljana Kozlovič.

Poslanske skupine SMC, Desus, SD, ZaAB in ZL, ki so predlagateljice predloga, želijo med drugim dvigniti raven politične kulture, zaostriti pogoje pri kandidiranju za poslanca ter omogočiti odpoklic župana. Za njeno sprejetje je sicer v DZ potrebna dvotretjinska večina, nekoliko preseneča le, da so se predlagatelji odločili za skrajšani postopek, saj pred vrati ni nobenih volitev.

Doslej je veljalo določilo, po katerem je mandat poslanca ali župana izgubil posameznik, ki je bil pravnomočno obsojen na najmanj šestmesečno zaporno kazen.

Ustavno sporna omejitev

Prav omejevanje pasivne volilne pravice v primerih pravnomočne obsojenosti posameznika bi lahko bilo ustavno sporno, pa so ocenili v NSi, zato predlogu nasprotujejo. “Za morebitne spremembe 43. člena ustave, ki določa, da je lahko izvoljen vsak polnoletni državljan, je potrebna širša razprava vseh poslank in poslancev. Ustava se namreč navadno spreminja s tresočo roko,” je poudaril poslanec NSi Jernej Vrtovec.

V SDS se do predlaganih zakonskih rešitev še niso opredelili, saj jih poslanska skupina še ni obravnavala. “Predlog je na prvi pogled zelo podoben tistemu, ki ga je pred časom predlagal ZaAB,” je ocenil poslanec SDS Vinko Gorenak in omenil bojazen, da gre še za en “antijanša zakon”.

Novela sicer uvaja še nekaj drugih rešitev, s katerimi uresničujejo odločbe ustavnega sodišča. Med drugim naj bi invalidom omogočili nemoten dostop do vseh volišč in uporabo glasovalne naprave ter zapolnili pravno praznino pri glasovanju po pošti. Ovojnice z glasovnicami, ki bodo prispele po 19. uri na dan glasovanja, bodo morale imeti priložene listine, iz katerih je razviden datum njihove oddaje na pošto. Z novelo želijo povečati tudi zastopanost posameznega spola na kandidatni listi, in sicer s sedanjih 35 na 40 odstotkov. Drugi zakonski predlog, novela zakona o lokalni samoupravi, pa določa pogoje za prenehanje funkcije občinskega svetnika in župana ter možnost odpoklica slednjega. Županu ali občinskemu svetniku naj bi med drugim prenehal mandat, če mu je odvzeta poslovna sposobnost ali je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Za odpoklic župana pa novela določa, da se ga odpokliče, če se za to odločijo volivci na glasovanju. Zahtevo za izvedbo glasovanja mora podpreti določen odstotek volilcev, ki je različen glede na velikost občine, glasovanje pa ne sme biti izvedeno prvo ali zadnje leto v županovem mandatu.

DENIS SABADIN


Najbolj brano