Gašperšič upa, da bo drugi tir leta 2016 prišel v izvedbeno fazo

Minister Peter Gašperšič si je danes ogledal dela modernizacije železniške proge med Koprom in Divačo. 200 milijonov evrov vreden projekt je zelo pomemben, saj bo omogočil povečanje kapacitete te železniške povezave iz devetih na 14 milijonov ton. Za projekt drugega tira pa Gašperšič računa, da bo do konca 2016 prišel v izvedbeno fazo.

Minister Peter Gašperšič si je danes ogledal dela modernizacije železniške proge med Koprom in Divačo. 200 
milijonov evrov vreden projekt je zelo pomemben, saj bo 
omogočil povečanje kapacitete te železniške povezave iz 
devetih na 14 milijonov ton. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Minister Peter Gašperšič si je danes ogledal dela modernizacije železniške proge med Koprom in Divačo. 200 milijonov evrov vreden projekt je zelo pomemben, saj bo omogočil povečanje kapacitete te železniške povezave iz devetih na 14 milijonov ton. Foto: Zdravko Primožič/Fpa

KOZINA > Modernizacija proge, ki vključuje izvedena dela na tovorni železniški postaji Koper ter na postajah Hrpelje-Kozina in Divača, je bila v večini financirana iz evropskih sredstev in predstavlja enega večjih projektov v iztekajoči se finančni perspektivi, je ob robu obiska na Kozini ocenil minister za infrastrukturo Gašperšič.

Skupno so obnovili več kot 20 kilometrov tirov ter tudi kretniške naprave, napajanje in signalizacijo. Projekt bo po ministrovih besedah povečal kapacitete obstoječe železniške povezave med Divačo in Koprom iz devetih na 14 milijonov ton. Že letos pa bo sledila še investicija v izvlečni tir, ki bo omenjene kapacitete povečala še za dodatne tri milijone ton. Gre torej za pomembne pridobitve tako za železniški sistem kot za Luko Koper, ki bo s tem dobila nove možnosti za nadaljnji razvoj, je dodal minister.

Glede kritik v zvezi z neizbiro projekta drugega tira na razpisu mehanizma za povezovanje Evrope (CEF) pa je Gašperšič ponovno poudaril, da je bil ključni razlog v tem, da je na razpis kandidiralo bistveno več projektov, kot jih je bilo moč odobriti. Razlogov minister tako ne vidi v dejstvu, da finančna konstrukcija projekta ni v celoti zaprta.

Ministrstvo bo nadaljevalo aktivnosti na projektu, tako je v teku priprava modelov javno-zasebnega partnerstva. Jeseni bodo preverjali interes za te modele, proti koncu leta bo sledila izbira najprimernejšega modela, v prihodnjem letu pa bodo pripravili in izvedli razpis za izbiro zasebnega partnerja, je napovedal minister.

Do konca leta 2016 bo tako projekt lahko prešel v izvedbeno fazo, do takrat pa bo tudi še čas za pridobitev sredstev EU, pri čemer je Gašperšič "prepričan, da v enem od naslednjih razpisov bomo s tem projektom lahko uspešno kandidirali".

V okviru omenjene prenove železniške proge je županja občine Hrpelje-Kozina Saša Likavec Svetelšek izpostavila ukinitev železniških prehodov, ki so jih nadomestili s podhodi, v vasi Brgod. Približno poldrugi milijon evrov vredna naložba je "vrnila življenje v to vas in jo popolnoma spremenila", je ponazorila županja.

Svetelškova je sicer opozorila, da država pri poseganju v prostor pogosto zaobide lokalne skupnosti, kot je bilo tudi v primeru obnove kozinske železniške postaje. Od predstavnikov države si želi bolj odkritega pristopa. Pri tem pojasnjuje, da ne gre za to, da bi si želeli od države iztržiti več, kot je ta pripravljena ali sposobna dati, pač pa za to, da najdejo stične točke.

STA


Najbolj brano