Gašperšič: Energetska prenova stavb zagon gradbeništva in gospodarstva

Naložbe v energetsko prenovo stavb bodo zagnale gradbeništvo in spodbudile gospodarstvo, je na javni predstavitvi dolgoročne strategije za spodbujanje naložb dejal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. “Z evropskim denarjem, ki je na voljo, želimo k projektom pritegniti čim več zasebnih investitorjev,” je poudaril.

LJUBLJANA > Energetska sanacija stavb je eden izmed prioritetnih projektov vlade do leta 2020, je na današnji javni predstavitvi strategije za spodbujanje naložb v energetsko prenovo stavb, ki je bila v petek poslana v javno obravnavo, dejal Peter Gašperšič. V novi finančni perspektivi bo do leta 2020 za področje energetike namenjenih 234 milijonov evrov evropskega denarja, od tega 186 milijonov evrov za učinkovito rabo energije, 24 milijonov evrov za obnovljive vire energije in 24 milijonov evrov za razvoj pametnih omrežij.

Zaveza Slovenije: do leta 2020 obnoviti 1,8 milijona kvadratnih metrov površin v celotnem javnem sektorju

Slovenija se je z operativnim programom za izvajanje evropske kohezijske politike zavezala, da bo do leta 2020 obnovila 1,8 milijona kvadratnih metrov površin v celotnem javnem sektorju. “Dodatno smo se zavezali, da bomo vsako leto prenovili tri odstotke stavb, ki so v uporabi ožje vlade,” je dejal Gašperšič. Vrednost naložb bo v tem času znašala približno 400 milijonov evrov, prioritetna lista projektov energetske sanacije stavb ožje vlade pa bo pripravljena predvidoma do konca poletja.

Ministrstvo mora, kot je dejal, sprejeti ukrepe in model financiranja, s katerim se bo v Sloveniji povečal delež energetsko saniranih javnih in zasebnih objektov. Gašperič je poudaril multiplikativne učinke naložb v energetsko sanacijo stavb. Med drugim bo, kot je dejal, energetska sanacija stavb zagnala gradbeništvo, model financiranja pa bo omogočil koriščenje evropskega denarja. “Ugodni so tudi učinki na javne finance, saj pričakujemo, da bo vloženi javni denar v celoti povrnjen,” je dejal.

Stroški za energijo vsako leto nižji za približno dva milijona evrov

Energetska sanacija bo prispevala tudi k zmanjšanju stroškov za energijo, ki bodo, kot je napovedal, v stavbah javnega sektorja vsako leto nižji za približno dva milijona evrov. Gospodarska rast bo hitrejša, učinki naložb v energetsko sanacijo stavb pa bodo pomembni tudi za ustvarjanje delovnih mest.

Kot potencialne za prenovo veljajo stavbe, starejše od 30 let in pri katerih vsaj dve izmed komponent (streha, fasada, okna) nista bili zamenjani ali pa je minilo že 30 let od prenove. Stavbe, ki so varovane v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine, so v strategiji obravnavane posebej.

Iz teh ukrepov so izvzete stavbe, ki se uporabljajo za namene nacionalne obrambe, vendar brez posameznih bivalnih prostorov ali poslovnih delov stavb ter za obredne namene ali verske dejavnosti. Javna obravnava dokumenta, ki se je začela v petek, bo, kot navaja ministrstvo za infrastrukturo, predvidoma trajala 30 dni.

STA

---