Gašperšič: Drugi tir na razpis EU, ko bomo dobro pripravili finančno konstrukcijo

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič poudarja, da je treba pred prijavo projekta drugi tir Koper-Divača na razpis za evropski denar temeljito premisliti o finančni konstrukciji. Na razpis se je moč prijaviti tudi prihodnje leto, slabše bi bilo, če bi s projektom začeli, nato pa ga finančno ne bi zmogli izpeljati do konca.

> Kako kaže s pripravo finančne konstrukcije za drugi tir Koper-Divača?

“Finančno konstrukcijo, ki jo pripravlja delovna skupina, moramo še doreči. Izdelana finančna konstrukcija projekta je pogoj za prijavo na razpis za evropska sredstva iz naslova instrumenta za povezovanje Evrope (CEF), na katerega se nameravamo prijaviti. Za financiranje projekta obstaja več možnosti, med njimi je najbolj neposredna tista, ki sta jo predstavila predstavila profesorja ljubljanske ekonomske fakultete Aleš Groznik in Jože Damijan. Delovna skupina zdaj preučuje različne možnosti, te bodo prikazane v vladnem gradivu, ki ga bomo pripravili na ministrstvu. Vlada pa bo na koncu sprejela sklep, katero pot ubrati.”

> Ali bodo EU sredstva izgubljena, če projekta ne boste v roku, torej do 26. februarja, uspeli prijaviti na ta razpis?

“To se ne bo zgodilo, ker imamo tudi druge projekte, ki so sposobni za črpanje EU sredstev. Pripravili bomo vse projekte, ki jih lahko prijavimo na ta razpis; poleg drugega tira še nadgradnjo proge Maribor-Šentilj, vozlišče Pragersko, posodobitev proge Zidani most-Celje in ostale projekte iz finančne perspektive 2014-2020.

Drugi tir bomo prijavili na razpis, ko bomo dobro pripravili finančno konstrukcijo. To lahko storimo tudi prihodnje leto. Slabše bi bilo, če bi s projektom začeli, pa bi se nato izkazalo, da ga finančno ne zmoremo pokriti. Zgodba bi se v tem primeru končala tam kot zgodba o Tešu 6, tega pa si ne smemo in ne moremo privoščiti. V razpis torej ne smemo hiteti na vrat na nos, ampak dobro premisliti zadeve. Če bo vlada ocenila, da se lahko za drugi tir zadolžimo, lahko vlogo na razpis oddamo tudi že zdaj. Ampak to odločitev bo treba sprejeti na vladi.”

> Gradbeno dovoljenje za drugi tir pričakujete do konca leta. Kaj je do takrat še treba postoriti in kdaj bi lahko začeli z gradbenimi deli?

“Zemljišča morajo biti v celoti pridobljena do pridobitve gradbenega dovoljenja. Zemljišča so v 99 odstotkih pridobljena, treba je zapreti še nekaj manjših delov, kjer gre za zapuščinske postopke, razlastitve. Gradbeno dovoljenje za celotno traso pričakujemo do konca leta, nato bo sledil izbor izvajalcev, želja je, da razpišemo projekt kot celoto. Graditi bi tako lahko začeli kmalu po pridobitvi gradbenega dovoljenja.”

> Kako pa kaže s pridobitvijo gradbenega dovoljenja za izvlečni tir?

“Pridobitev gradbenega dovoljenja za izvlečni tir je predvidena najpozneje v začetku marca 2015. V tem letu je predvidena izvedba javnega naročila, začetek gradnje pa konec leta.”

> Kakšne posledice bi imela morebitna odločitev Luke Koper, da sama sfinancira izgradnjo železniške povezave do Trsta, s čimer bi prometni tokovi Slovenijo lahko zaobšli?

“Drugi tir in sama Luka Koper sta velikega pomena za srednjo Evropo in večina pretovora Luke Koper, ki gre po naši železnici, je že zdaj namenjenega v tujino. Če nas bodo prometni tokovi zaobšli, bo to slabo predvsem za železniški promet, sploh za tovorni promet, pa tudi Luka Koper bi v tem primeru težje dosegala razvojne potenciale kot v primeru operativnega drugega tira.”

> Menite, da je za Slovenske železnice in Luko Koper potreben strateški partner?

“Za obe podjetji bi bil strateški partner koristen. Luka Koper namreč mora zagotoviti razvoj luške infrastrukture, če bo želela izkoriščati zmogljivosti, ki jih bo zagotovil drugi tir. Strateški partner bi moral biti nekdo, katerega dejavnost se dopolnjuje z Lukino, bodisi nek svetovni logisti bodisi katero od podjetij, ki se ukvarjajo s pristaniško dejavnostjo. Interes je velik in bilo bi nespametno, če te možnosti ne bi izkoristili. Za železnice pa je strateški partner koristen zlasti za tovorni promet, saj bi pripomogel k širitvi na druge trge.”

> Ali bi vi povezali Luko Koper in Slovenske železnice v logistični holding?

“Sinergijsko povezovanje je mogoče. Na nek način ni logično, da Luka Koper nasprotuje tovrstnemu povezovanju, a razumem, da se morda bojijo, da bi tesnejša povezava z njimi izčrpavala Luko Koper glede na to, da železnice v preteklosti niso poslovale ravno blesteče. Ampak če bi šlo za povezovanje na zdravih temeljih, z jasno vizijo in perspektivo, kako bi se ta dejavnost krepila, bi to prinašalo samo koristi. Zato jaz takega povezovanje ne bi a priori označil za slabo.”

> Je že znano, kako zagotoviti stalen vir financiranja vzdrževanja državnih cest?

“Zgodba ni enostavna. Za vzdrževanja obstoječega omrežja, cestnega in železniškega, moramo zagotoviti stalen (po obsegu sredstev) in zanesljiv vir financiranja. Samo za ohranjanje ustreznega stanja cestne infrastrukture bi bilo po ocenah direkcije za infrastrukturo potrebnih 200 milijonov evrov letno. Če bi iz integralnega proračuna lahko zagotovili tak vir, ne bi imel nobene druge želje. Ampak žal to ni mogoče, zadnja leta se sredstva iz integralnega proračuna močno zmanjšujejo.

Kljub letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu, prek katere se letno zbere 140 milijonov evrov, ki se po presoji ministrstva za infrastrukturo namenijo za cestno in železniško infrastrukturo, vidimo, da je denarja premalo. Zato smo začeli razmišljati o drugih virih. Najbolj enostavna možnost je bencinski cent. Če bi pri litru bencina dobili štiri cente, bi poleg 140 milijonov letne dajatve zbrali še dodatnih 100 milijonov evrov. Na finančnem ministrstvu temu zaenkrat niso naklonjeni, saj že imamo razmeroma visoko trošarino na gorivo in se nam že zdaj dogaja, da večji del tranzitnega prometa goriva sploh ne kupuje v Sloveniji. Glede tega bo treba torej dobro premisliti.

So pa možni še drugi viri. Razmišljamo o možnosti, da bi del sredstev iz naslova cestninjenja namenili za vzdrževanje državnih cest, pa tudi, da bi za ceste namenili sredstva, ki se zbirajo z Darsovim plačevanjem stavbne pravice državi. Razmišljamo o več možnostih, bomo pa skušali rešitve tekom leta natančno opredeliti in oblikovati neke predloge za sprejem na vladi ter tako z letom 2016 zagotoviti nek stalen vir za vzdrževanja obstoječega cestnega in železniškega omrežja.”

> Kako pa kaže z novim poroštvenim zakonom za Darsa, kdaj ga je pričakovati?

“Poroštveni zakon pripravlja ministrstvo za finance, naše ministrstvo pa je bilo vključeno v pogovore o tem, koliko in kakšno poroštvo je potrebno za zagotavljanje finančne vzdržnosti Darsa in preprečevanje tveganja, da pride do unovčevanja poroštev. Ta model smo dorekli in predvidevam, da bodo aktivnosti na finančnem ministrstvu stekle dovolj hitro. Poroštveni zakon bo moral biti pripravljen do konca leta, ker bo Dars moral začeti aktivnosti za pripravo črpanja kreditov, ki jih bo porabil za pokrivanje presežkov letnih anuitet.”

> Kakšnega lastnika bi si želeli za Adrio Airways?

“Sorodno podjetje, ki bi Adrii Airways odprlo možnost delovanja tudi širše, ki bi odprlo možnost širjenja letalskih povezav, da bi bila Adria Airways partner v nekem stabilnem, zanesljivem okolju. Upam, da se bo tak partner našel, saj vemo, da so časi za letalsko panogo težki. Če bi Adria Airways uspela vzpostaviti neke donosne letalske povezave, ki lahko obstala tudi sama, ampak vzpostavitev take povezave je težka, z nekim močnejšim partnerjem je to lažje.”

> Kako pa si sicer predstavljate razvoj letalskega sektorja v Sloveniji?

“Slovenija je zelo slabo letalsko povezana s tujino in tukaj moramo narediti bistven napredek. Upam, da se bo mariborsko letališče posodobilo po načrtu in se bodo s tem povečale letalske zmogljivosti, saj interes iz tujine za vzpostavitev povezav obstaja. Tudi na letališču v Portorožu je treba realizirati podaljšanje steze, da bo omogočala pristajanje turističnih letal.”

> Pogoji za državno poroštvo za Teš 6 so bili kršeni. Boste ukrepali in kako?

“Zahtevali smo, da Teš dostavi šesti noveliran investicijskih program, kar naj bi se zgodilo do konca tega meseca. To bo uradni dokument, na podlagi katerega bomo sprožili določene postopke v zvezi s poroštveno pogodbo. Kaj več za zdaj ne bi mogel reči.”

> Kako daleč pa je priprava revizije za Teš 6?

“V pripravi je zakon, ki bo omogočal revizijo vseh večjih infrastrukturnih investicij. Želimo postaviti neka pravila igre, ki jih je treba spoštovati pri izvajanju tovrstnih investicij, da bi se izognili napakam, ki so se dogajale pri Tešu 6. Zakon pripravlja ministrstvo za pravosodje, prvi osnutek je bil predstavljen, računamo, da bi bil do poletja sprejet v DZ. Na podlagi tega zakona se bodo izvajali revizijski postopki. Glede Teša 6 se posamične revizije že izvajajo, če bo potrebno, bomo na podlagi zakon sprožili dodatne aktivnosti.”

STA

---