Gašperšič: Drugega tira ne potrebujemo še 30 let

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je na današnji seji ocenil, da je bila predstavitev kandidata za ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča ustrezna.

LJUBLJANA > Tako je menilo deset članov odbora, proti pa jih je bilo šest. Peter Gašperšič je člane odbora med drugim presenetil s stališčem, da drugega tira Divača-Koper še dolgo ne potrebujemo.

Gašperšič je na štiriurni seji med cilji delovanja na čelu infrastrukturnega ministrstva izpostavil povečanje učinkovitosti gospodarjenja z obstoječo infrastrukturo. Naloge njenega upravljanja smo v preteklosti zanemarili, zato se stanje cestnega omrežja slabša, kar je treba po njegovem mnenju nujno popraviti. Vzdrževanje in obnovo cest naj bi financirali z nadomestilom za uporabo cest, kot vir za železniško infrastrukturo pa predvidevajo del trošarin na pogonska goriva.

Elektronske vinjete?

Prednostno nameravajo realizirati tiste infrastrukturne investicije, za katere jim bo uspelo zagotoviti sofinanciranje s strani EU in ki bodo ob predaji v uporabo zagotavljale denarni tok za servisiranje posojil. Za lastno udeležbo predvidevajo najetje posojil Evropske investicije banke. “Finančne vire za infrastrukturo bo treba v prihodnje iskati izven prihodkov državnega proračuna,” je napovedal.

Proučili bodo možnost uvedbe elektronskih vinjet za osebna vozila, posojila Družbe za avtoceste v RS (Dars), ki so zavarovana s poroštvom države, pa bo treba po Gašperšičevem mnenju refinancirati in po možnosti zmanjšati poroštva države. Čas za to je v luči nizkih obrestnih mer dober, meni.

Krovnemu poroštvenemu zakonu o Darsu, za kar se zavzemajo v upravljalcu slovenskega avtocestnega omrežja, sicer ni naklonjen. Če bi dali upravljanje Darsa v koncesijo, glede na zadolženost družbe verjetno ne bi veliko iztržili, bi se pa znebili potencialnega dolga zaradi poroštev, kar bi bilo koristno. “Če se bo pojavila možnost in interes, bi kazalo razmišljati tudi o tem,” je dejal.

“Drugega tira ne bomo potrebovali še najmanj naslednjih 30 ali 40 let”

Čim prej bo treba pripraviti tudi predlog novega zakona, ki bo urejal ločitev upravljanja železniške infrastrukture od izvajanja storitev prevoza. Če bi bila ta ločitev ustrezno izvedena, Gašperšič ne vidi ovir za prodajo dela, ki opravlja prevoze, če bi za to obstajal interes in če bi se to izkazalo za koristno. “Infrastrukturni del pa seveda ostaja v upravljanju države,” je dejal.

Če je Gašperšič v predstavitvi svojih načrtov večinoma povzel del koalicijske pogodbe, ki se nanaša na infrastrukturo, pa je člane odbora precej presenetil z odgovori na vprašanja. Med drugim je namreč pojasnil, da drugega tira železniške proge Divača-Koper, kot je zamišljen, glede na potrebe Luke Koper ne bomo potrebovali še najmanj naslednjih 30 ali 40 let, prav tako dvomi, da bi morala biti gradnja avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje prioriteta. S tem namreč rešujemo turiste na poti na Hrvaško, koristi za državo pa to ne prinaša. “Treba je tehtati,” je povedal.

To je člane odbora precej presenetilo. “Ti odgovori so zame presenetljivi,” je dejal poslanec SDS Ljubo Žnidar. Prepričan je namreč, da bo prav od infrastrukturnega resorja odvisno, kakšen bo razvoj slovenskega gospodarstva. “To ministrstvo lahko v prihodnje ponudi največ dela, predvsem z zagonom investicij v državno infrastrukturo,” je dejal.

“Nima smisla načrtovati nekaj, česar nismo sposobni izvesti”

Poslanec NSi Jernej Vrtovec je opozoril, da Luka Koper za svoj razvoj potrebuje drugi tir in tretji pomol. “Če ga mi nismo sposobni zagotoviti, vam predlagam, da razmislite o prodaji Slovenskih železnic in Luke Koper in naj si to zgradijo sami,” je dejal. Prepričan je tudi, da je pri prodaji železnice nesmiselno ločevati infrastrukturo in prevoz.

A Gašperšič je prepričan, da je prišel v luči makroekonomskih razmer čas za manjše projekte, ki jih je možno izpeljati. “Nima smisla načrtovati nekaj, česar nismo sposobni izvesti, zato potem obleži v predalu,” je dejal. Za potrebe Luke Koper se mu zdi dovolj nadgradnja obstoječega tira Divača-Koper, pri čemer je opozoril, da ni pomemben le ta odsek, ampak tudi nadaljevanje proge do Ljubljane. Tudi projekt tretje osi se mu v takšni obliki, kot je zasnovan, ne zdi izvedljiv. “Cestne povezave so potrebne in jih bomo skušali reševati na način, da bo čim več izvedljivo v okviru obstoječih tras,” je dejal.

S Teš 6 “moramo živeti naprej”

Kandidat za ministra se ni mogel izogniti niti vprašanju projekta gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). “Kljub temu da je Teš 6 sedaj že dejstvo, bomo zagotovili neodvisno revizijo izvedbe te investicije in revizijo dolgoročne ekonomike njenega delovanja,” je napovedal. Če bi se izkazalo, da je v procesu te investicije prišlo do kakšnih oškodovanj in okoriščanj, bodo morali pristojni organi pregona ustrezno ukrepati. “A s to zadevo moramo živeti naprej,” je dejal.

Trenutne cene elektrike sicer kažejo, da bo Teš 6 delal izgubo, vendar razmišljanja, da bi termoelektrarno zaradi tega pustili v mirovanju, po Gašperšičevem mnenju prav tako niso produktivna. V tem primeru bi morali električno energijo uvažati, zaradi česar bi se spet zvišale cene.

“Tako smo na istem - ali Teš 6 deluje z izgubo ali kupujemo dražjo elektriko,” je dejal. Temu projektu je ostro nasprotoval poslanec ZL Franc Trček. “Teš 6 je nepopravljiva škoda za državno energetiko. Je šolski primer, kako se takšnih projektov ne bi smelo voditi, to je izsiljen projekt,” je dejal.

Gašperšič je v izjavi za medije po koncu seje dejal, da bo s strategijo razvoja prometne infrastrukture določeno, katere projekte bomo izvedli in kako. “Pričakujem, da bomo zanjo v šestih mesecih dobili strokovne podlage, nato pa se bomo lotili načrtovanja in izvedbe. To lahko še vedno traja kar nekaj let, ampak je vseeno hitreje, kot če bi umestili tretjo razvojno os, za katero vemo, kakšne so težave s civilnimi iniciativami pri umeščanju v prostor in zagotavljanjem sredstev za investicijo,” je dejal.

Kot pravi skorajšnji minister, bomo izvedli tisto, kar si lahko privoščimo. “Mi lahko sicer sanjamo velike projekte, a če jih ne moremo izvesti, nam ne pomagajo nič. Tu si bomo morali naliti čistega vina in videti, kaj smo sposobni narediti,” je dejal.

Na vprašanje, ali so bili načrti njegovih predhodnikov preveč velikopotezni, pa je dejal, da so bili ti projekti zamišljeni v drugih časih. “Takrat je bila Slovenija v popolnoma drugačni situaciji. Dejansko smo mislili, da bomo postali konkurenca Švici. Časi so se bistveno spremenili,” je dejal in dodal, da moramo naše vizije, strategije in načrte prilagoditi novim okoliščinam.

STA

---