Financiranje občin je le še farsa

Štiriletno nižanje primerne porabe občinam, ukinitev sofinanciranja naložb v objekte družbenih dejavnosti in naposled še razpolovitev sredstev za vlaganja v lokalno infrastrukturo je lani v upor poenotilo slovenske občine in vsa tri njihova združenja. Ker so ostali praznih rok, je Združenje občin Slovenije prejšnji teden zadnje znižanje dalo v presojo ustavnemu sodišču. Tja bo bržčas kmalu romalo tudi znižanje povprečnin.

Komen (na fotografiji glavni vaški trg) je po koeficientu 
razvitosti najslabše razvita primorska občina.   Foto: Bogdan Macarol
Komen (na fotografiji glavni vaški trg) je po koeficientu razvitosti najslabše razvita primorska občina.  Foto: Bogdan Macarol

LJUBLJANA >Vlada je te dni objavila koeficiente razvitosti občin in z njimi upravičenost do sofinanciranja domačih in evropskih naložb. Resnici na ljubo ima koeficient vsaj za polovico nekoliko bolje stoječih občin majhen vpliv na sofinanciranje, saj iz njega preprosto izpadejo. Bolj kot koeficient občine prizadeva štiriletno nižanje primerne porabe, ukinitev sofinanciranja prvega dela naložb in z letošnjim državnim proračunom še razpolovitev edinega preostalega državnega sofinanciranja naložb v lokalno infrastrukturo. To določilo zakona o državnem proračunu je Združenje občin Slovenije (ZOS) ta teden dalo v presojo ustavnemu sodišču.

ZOS, SOS in ZMOS enotne, da tako ne gre naprej

Povprečnina na prebivalca občine, s katero si te izračunajo primerno porabo za uresničitev zakonitih nalog, je leta 2011 znašala 555 evrov in do lani postopno padla na 519 evrov. Ves ta čas je izračunana v nasprotju z zakonom o financiranju občin (ZOF) in v nasprotju s slabo formulo, ki do izračuna privede s pretirano posplošenimi parametri.

Pred dobrima dvema letoma je država občinam prenehala sofinancirati naložbe, pri katerih je sicer dosledno upoštevala koeficiente razvitosti. Z lani sprejetim zakonom o izvrševanju proračuna (ZIPRS) pa je posegla še v zadnje preostalo sofinanciranje, ki je občinam za naložbe v javno lokalno infrastrukturo namenjalo sredstva v višini šestih odstotkov njihove primerne porabe.

Občine, ki so v krizi pristale na varčevanje, so se upadanju povprečnin začele glasneje upirati lani. Ko so bile preslišane, so se uspela poenotiti vsa tri njihova združenja - ob SOS še Združenje občin Slovenije (ZOS) in Združenje mestnih občin (ZMOS). Ko na številnih usklajevanjih z vlado niso uspela doseči zvišanja povprečnine na 536 evrov na občana, še manj pa pri predsedniku vlade Miru Cerarju doseči odstop finančnega ministra Dušana Mramorja, so se v upor vključili še sveti občin.

Ti so zavrnili vsa nižanja. “Odločno nasprotujemo vsem trem členom ZPIRS, ki znižujejo povprečnino in sofinanciranje naložb občinam. Svetnice in svetniki ugotavljamo, da vlada in državni zbor ogrožata smisel in obstoj lokalne samouprave in dodatno siromašita občane. Prav tako država deluje v nasprotju s pravili pravne države, saj povprečnino določa v nasprotju z ZOF,” je sklep sveta Občine Idrija z decembrske seje. Podobne so sprejeli v vseh občinah.

Po gluhih ušesih na ustavno sodišče

Ob krčenju denarja država s hrbtov občin ni snela nobene naloge in ne znižala nobenega standarda. Preslišala je tudi predlog občin, naj ministrstva z zmanjševanjem birokratskih opravil občinam prihranijo razliko med znižano in zakonito dohodnino.

“Varčujemo na vseh koncih in krajih. Predvideno znižanje sofinanciranja naložb iz šestih odstotkov na vsega dva odstotka primerne porabe pa je kaplja čez rob. Za občino Idrija, ki je do leta 2014 prejemala okrog 500.000 evrov in z njimi posodabljala lokalne ceste, zakon predvideva, da bomo odslej upravičeni do 238.400 evrov nepovratnih sredstev, za tri odstotke primerne porabe pa bi se lahko zadolžili,” je obupana skrbnica proračuna Občine Idrija Margerita Strnad.

“Izguba direktnih prihodkov, torej zmanjšanje s šestih na dva odstotka skupne primerne porabe, na primer za občino Ilirska Bistrica pomeni 10,45 odstotkov oziroma 62,64 evrov manj na prebivalca, za občino Bovec 32,60 odstotkov oziroma 200,80 evrov manj na prebivalca. Medtem pa občine z večjim potencialom izgubljajo manj ...” je med drugim v v obrazložitvi zahteve za oceno ustavnosti 56. člena ZIPRS zapisal ZOS. Po zakonu bi občine skupaj izgubile kar 43 milijonov evrov.

Predsednik ZOS Robert Smrdelj, župan Pivke, je občine pozval, naj tudi same vlagajo zahteve za oceno ustavnosti in napovedal, da bodo ustavnim sodnikom v presojo poslali tudi tisti člen ZIPRS, ki občinam nezakonito izračunava povprečnino.

SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano