Fantje bolj zadovoljni z življenjem kot dekleta

Slovenski mladostniki so zadovoljni s svojim življenjem in dobro ocenjujejo svoje zdravje, kažejo podatki zadnje raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju. Je pa med mladostniki v porastu doživljanje psihosomatskih simptomov, kaže raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Fotografija je simbolična. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Fotografija je simbolična. Foto: Zdravko Primožič/Fpa

LJUBLJANA > Najnovejši podatki za Slovenijo iz raziskave leta 2014, ki je zajela skoraj pet tisoč 11-, 13- in 15-letnikov, kažejo, da je večina mladostnikov (88 odstotkov) zadovoljna z življenjem in dobro ocenjuje svoje zdravje (89 odstotkov). Po besedah koordinatorice raziskave Helene Jeriček Klanšček se ocena zdravja in zadovoljstva z življenjem s starostjo pomembno poslabšuje, pomembne razlike pa so tudi med spoloma. Dekleta namreč slabše ocenjujejo svoje zdravje in so manj zadovoljna z življenjem kot fantje.

Jeriček Klanščkova dodaja, da se v obdobju 2002 do 2014 kaže trend naraščanja zadovoljstva z življenjem in izboljšanja ocene zdravja. Ugotavljajo pa tudi, da se je v tem obdobju pomembno zvišal delež mladostnikov, ki poročajo o pojavljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov več kot enkrat tedensko. Poleg tega so se zvišali tudi deleži mladostnikov, ki poročajo o glavobolu, bolečinah v želodcu, občutkih potlačenosti in nespečnosti.

Mlade je treba učiti zavedanja, priznavanja in izražanja čustev

O pojavljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov več kot enkrat tedensko je v letu 2014 poročala več kot četrtina vseh mladostnikov (28 odstotkov). S starostjo se pomembno zvišuje delež mladostnikov, ki redno doživljajo vsaj dva psihosomatska simptoma, prav tako so ti deleži pomembno višji pri dekletih (37 odstotkov) kot pri fantih (19 odstotkov). Podobno velja tudi pri posameznih psihosomatskih simptomih, ki so večinoma pogostejši pri starejših mladostnikih in pri dekletih. Najpogostejši psihosomatski simptomi, ki se pojavljajo več kot enkrat tedensko približno pri petini mladostnikov, so nespečnost, nervoza in razdražljivost.

Jeriček Klanščkova pojasnjuje, da psihosomatski simptomi lahko nastanejo zaradi neustreznega načina spoprijemanja z vsakdanjimi življenjskimi problemi ter zaradi nezmožnosti ustreznega predelovanja spremljajoče čustvene napetosti. Kadar ljudje v stresnih situacijah ne znajo ali ne zmorejo izraziti svojih čustev ali stisk, jih zanikajo ali potlačijo, se lahko to odrazi na telesnem področju, in sicer v obliki različnih psihosomatskih simptomov, ki lahko čez čas prerastejo v psihosomatske bolezni, zato je pomembno mlade učiti zavedanja, priznavanja in izražanja čustev, stisk in težav, je dodala.

Večina mladostnikov premalo telesno dejavnih

Raziskava je pokazala, da mladostniki o stvareh, ki jih resnično težijo, laže komunicirajo z mamo kot z očetom. Šola je všeč 30 odstotkov mladostnikom, najbolj 15-letnikom. Tvegana vedenja, kot so kajenje, pitje alkoholnih pijač, uporaba konoplje in nasilje, so najpogostejša med 15-letniki. Med njimi jih 13 odstotkov kadi vsaj enkrat tedensko, alkoholne pijače jih pije 14 odstotkov, 22 odstotkov pa jih je že kdaj uporabilo konopljo.

Več kot enkrat dnevno si zobe ščetka 72 odstotkov mladostnikov, od leta 2002 do 2014 so se deleži zvišali. Večina mladostnikov (81 odstotkov) ni dovolj telesno dejavnih, od leta 2002 do 2014 se je delež še zmanjšal. Le 39 odstotkov mladostnikov vsak dan uživa sadje, 27 odstotkov pa vsak dan zelenjavo.

Raziskavo je izvedel NIJZ, financiralo pa ministrstvo za zdravje. Raziskava zajema številne vidike mladostnikovega zdravja in življenja, izvaja pa se med 11-, 13- in 15- letniki v 44 državah. Iz NIJZ so sporočili, da raziskava prinaša pomembna nova spoznanja in ugotovitve o tem, kaj se dogaja na področju zdravja in z zdravjem povezanih vedenj med mladostniki, ter je osnova za pripravo in evalvacijo programov, izhodišč za različne ukrepe in strateške dokumente.

STA


Najbolj brano