Erjavec: Slovenija bo morala več pozornosti namenjati varnosti

Slovenija bo morala več pozornosti namenjati varnosti, je danes v Bruslju poudaril vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec po dvodnevnem zasedanju zunanjih ministrov članic zveze Nato. Varnost ni več samoumevna in ne smemo si delati iluzij, da živimo v varnem svetu, je opozoril in ob tem spomnil tudi na migracijski val.

Slovenija bo morala več pozornosti namenjati varnosti, pravi 
vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec. Foto: Miha Koron
Slovenija bo morala več pozornosti namenjati varnosti, pravi vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec. Foto: Miha Koron

BRUSELJ, LJUBLJANA > Nihče ne bo varnosti zagotavljal namesto nas, je opozoril Karl Erjavec in dodal, da Nato temelji na medsebojni solidarnosti in tudi na delitvi bremen: “Zveza Nato pričakuje, da bo Slovenija solidarna in da bo nosila ustrezen delež bremen”.

Varnost vse bolj pereče vprašanje

“Če smo se doslej ukvarjali zlasti z vprašanji, kako preseči finančno in gospodarsko krizo, prihaja glede na razmere v mednarodnem okolju čas, ko bosta morali slovenska vlada in na sploh družba več pozornosti nameniti varnostnim izzivom,” je napovedal.

“Nočem biti dramatičen,” je dejal Erjavec. V naslednjem tednu po vrnitvi predsednika vlade Mira Cerarja iz ZDA namerava v povezavi s tem vprašanjem opraviti temeljit pogovor, saj to postaja vse bolj pereče vprašanje.

Na vprašanje, ali njegovo politično sporočilo vključuje načrt konkretnih ukrepov, je minister odgovoril, da je prvi konkretni ukrep to, da Slovenija izpolni vse tiste obveznosti in zaveze, ki jih je dala različnim mednarodnim organizacijam, kot sta zveza Nato in EU.

Več denarja za vojsko, policijo in varnostne obveščevalne službe

Zagotovo bo treba po njegovih besedah za varnost nameniti več denarja, pri čemer je poudaril, da ne misli le na obrambni sistem, ampak tudi na policijo in varnostne obveščevalne službe.

“Ne smemo si delati iluzij, da živimo v varnem svetu. Vsak dan imamo vse več dokazov in okoliščin, ki kažejo na to, da bo treba več pozornosti nameniti temu področju, ki je bil tudi zaradi hude finančne in gospodarske krize v zadnjih letih zelo prikrajšan,” je opozoril.

Ko so bili potrebni proračunski rezi, so se običajno zgodili v tistih strukturah, ki so bile zadolžene za varnost, ker mednarodni položaj še nekaj let nazaj ni bil takšen, kot je v tem trenutku, meni minister.

Danes pa ob pogledu v soseščino po Erjavčevih besedah vidimo ukrajinsko krizo, krizo v Siriji, migracijske tokove in hude teroristične grožnje. “Biti moramo iskreni in si priznati, da situacija ni najbolj ugodna in da bi bilo zelo lahkomiselno, če se ne bi želeli soočiti z realnostjo,” je še dejal.

Poslabšanje varnostnih razmer v Afganistanu vpliva na tok prebežnikov

Minister je izrecno opozoril tudi na precejšnje poslabšanje varnostnih razmer v Afganistanu. Posledice čuti tudi Slovenija - druga največja skupina prebežnikov v migracijskem valu so Afganistanci, je ponazoril.

Zunanji ministri zveze Nato so tudi zato v torek podaljšali misijo za urjenje afganistanskih varnostnih sil Odločna podpora v leto 2016. Slovenija v državi ostaja v enakem obsegu in na enaki lokaciji kot zdaj - s sedmimi pripadniki v Heratu.

Ogroženost slovenskih vojakov v Afganistanu je po Erjavčevih besedah srednja in se po terorističnih napadih v Parizu ni spremenila; v Afganistanu je namreč stalna stopnja ogroženosti, ki je ocenjena za srednjo.

Slovenija daje pol milijona dolarjev na leto za afganistanske sile

Prav tako so ministri v torek zagnali razpravo o financiranju afganistanskih sil v obdobju 2018-2020. Slovenija zdaj v podporo afganistanskim silam prispeva pol milijona dolarjev letno, kolikšen bo njen prispevek v obdobju 2018-2020, pa še ni znano.

“O tem še ni razprave. Mi moramo najprej poskrbeti, da bomo te prispevke, h katerim smo se zavezali, čim prej plačali,” je odgovoril minister na vprašanje, koliko bo za afganistanske varnostne sile v letih 2018-2020 prispevala Slovenija.

Erjavec: Evropska obveščevalna služba bi bila nujno potrebna

Evropska obveščevalna agencija bi bila nujno potrebna, je danes v Bruslju ocenil Erjavec. Nedavni teroristični napad v Parizu bi namreč morda lahko preprečili, če bi bilo usklajevanje med obveščevalnimi službami pravočasno in boljše, je minister pojasnil svoje stališče.

Razprave o vzpostavitvi evropske obveščevalne službe sicer po Erjavčevih besedah še ni bilo, njegovo mnenje pa je, da bi bila nujno potrebna.

Če vemo, da so prišli teroristi iz Belgije in da so puške iz nekdanje Jugoslavije, se zdi, da bi centralna obveščevalna služba lahko te podatke križala in napovedala določene dogodke, je menil minister.

Ideja o evropski obveščevalni agenciji je po njegovem mnenju izvedljiva, vprašanje pa je, ali bi bile posamezne članice pripravljene deliti vse informacije in varnostne podatke.

Nemški notranji minister za boljšo izmenjavo informacij med članicami

Evropska komisija je idejo o vzpostavitvi evropske obveščevalne agencije znova obudila konec novembra na izrednem sestanku notranjih ministrov EU, sklicanem na poziv Francije po terorističnih napadih v Parizu.

Nemški notranji minister Thomas de Maiziere jo je takoj zavrnil, češ da so ta vprašanja v nacionalni suverenosti in da se je treba osredotočiti na boljšo izmenjavo informacij med članicami.

Vzpostavitev evropske obveščevalne službe je sicer pred dvema letoma predlagala tedanja komisarka za pravosodje Viviane Reding, vendar se ta ideja nato ni razvila v kakšen resen načrt.

STA


Najbolj brano