Erjavec: Sprejem 2000 beguncev ne bi smel biti težava

Slovenija ne bo več nasprotovala zavezujočim kvotam za razporeditev beguncev po članicah EU, je povedal vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec ob prihodu na neformalno zasedanje zunanjih ministrov EU. Ocenil je še, da za Slovenijo ne bi smela biti težava sprejeti okoli 2000 beguncev, kar naj bi prihodnji teden predlagala Evropska komisija.

LUXEMBOURG > Govorka Evropske komisije Natasha Bertaud je medtem v Bruslju potrdila, da komisija načrtuje predlog za razporeditev še 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske po članicah unije, kar je skupaj z majskim predlogom za pomoč Italiji in Grčiji 160.000 beguncev. V tem okviru naj bi Slovenija sprejela okoli 2000 beguncev, po poročanju tujih medijev 2128.

“Ta številka, ki se sedaj omenja v javnosti, v medijih, za Slovenijo ne bi smela biti težava. Tudi poveljnik civilne zaščite je javno povedal, da so naše kapacitete nekje 4000 do 5000 beguncev. Tudi sam kot vodja koordinacijske skupine ministrov, ki se neposredno ukvarjajo s to problematiko, lahko potrdim, da to ne bi smel biti problem,” je ocenil Karl Erjavec.

Slovenija po ministrovih besedah tudi ne bo več nasprotovala zavezujočim kvotam. “Smo za to, da se ta obremenitev enakomerno porazdeli. Ne bomo nasprotovali stališču zavezujočih kvot, to lahko povem neformalno, o tem bo seveda še morala odločati vlada. Če želimo zagotoviti enakomerno obremenitev med članicami, bo to nujen ukrep, ker vidimo, da v tem trenutku nekatere članice ne čutijo odgovornosti do tega vprašanja,” je pojasnil.

“Gre za zelo hudo humanitarno krizo, ki se žal zaostruje. Vidimo, da se razmere na Madžarskem in tudi v Grčiji zaostrujejo," je izpostavil Erjavec, ki zato pričakuje, da bodo danes govorili o konkretnih ukrepih za preprečitev takšne situacije. "Potrebujemo celovit pristop, skupne rešitve. Ne more biti tako, da nekdo zapira meje,” je še poudaril. Meni, da bo pri tem potrebna tehnična in finančna pomoč ter boljša definicija pravil.

Potrebo po dodatnih finančnih sredstvih je minister podkrepil z informacijo, da mu je makedonski kolega na blejskem strateškem forumu povedal, da jih ta problem dnevno stane milijon evrov. Erjavec meni, da bi morala EU oblikovati skupen begunski ali migracijski sklad in pomagati državam pod največjim pritiskom ter zagotoviti enakomerne obremenitve članic.

Slovenija po ministrovih besedah za zdaj ne beleži bistvenega povečanja števila beguncev. “Gre za normalne trende,” je povedal Erjavec in pojasnil, da podatki v tem trenutku ne kažejo, da bi se balkanska pot beguncev preusmerjala proti Sloveniji.

Zunanji ministri bodo v razpravo o ukrepanju v begunski krizi med drugim govorili o sprožitvi druge faze operacije za boj proti tihotapcem ljudi v Sredozemlju, ki naj bi vključevala zaseganje in odstranjevanje tihotapskih plovil. Slovenija za zdaj v operaciji sodeluje z do šestimi pripadniki vojske in ladjo Triglav, pristojno za patruljne naloge. Erjavec danes ni želel govoriti o tem, kako bo Slovenija sodelovala v drugi fazi, češ da je to vprašanje za obrambno ministrstvo.

S to operacijo se EU loteva reševanja begunske krize na sredozemski poti, medtem ko je trenutno položaj bolj pereč na balkanski poti, a konkretnih, učinkovitih, skupnih rešitev za zdaj ni. “Kar se tiče balkanske poti, še nimamo načrta. Pričakujem, da se bo razprava o tem danes začela z neformalnim srečanjem ministrov za zunanje zadeve,” je menil Erjavec in napovedal tudi skupno zasedanje notranjih in zunanjih ministrov unije po 10. septembru.

STA

---