ECB z ugodnimi posojili dregnila tudi slovenske banke

ECB želi v boju zoper deflacijo, ki grozi EU, spodbuditi gospodarsko rast, ki bi dvignila inflacijo na 'zdravo' raven. Jeseni bo v okviru ciljno usmerjene dolgoročne operacije refinanciranja izvedla avkciji za ugodna posojila bankam, ki jih bodo morale te preliti v realno gospodarstvo. Zanje se bodo lahko potegovale tudi banke iz Slovenije.

 Foto: Susana Vera
Foto: Susana Vera

LJUBLJANA > Evropska centralna banka (ECB) je v boju proti deflacijskim tveganjem junija sprejela obsežen paket ukrepov. Med drugim se je odločila za nove ciljno usmerjene dolgoročne operacije refinanciranja TLTRO (Targeted Longer-term Refinancing Operations). Sprva bo na voljo za okoli 400 milijard evrov zelo ugodnih posojil, prvi dve TLTRO pa bo sistem evrskih centralnih bank izvedel septembra in decembra.

TLTRO bodo tokrat temeljile na pogoju, da bodo banke denar prenesle v realno gospodarstvo. Ne bo pa smel biti namenjen za naložbe v sektorje, kjer se kažejo znaki 'napihovanja balona', zato ta denimo ne bodo smela biti namenjena za stanovanjske kredite. Več kot bodo banke kreditirale, več denarja si bodo lahko izposodile na prihodnjih avkcijah, ki bodo potekale vsako četrtletje od marca 2015 do junija 2016.

Koliko si bo banka lahko izposodila, bo izračunano za vsako posebej. Meja bo namreč trikratna vrednost njenega neto posojanja podjetjem in prebivalstvu. Posojila iz septembrske avkcije bodo zapadla septembra 2018, če banka pogojev višine kreditiranja realnega gospodarstva ne bo izpolnjevala, pa bo morala denar po dveh letih vrniti.

Slovenske banke bi se za financiranje gospodarstva in prebivalstva do konca leta pri ECB lahko zadolžile za približno eno milijardo evrov, so potencial izračunali v Banki Slovenije. Sodelovanje v jesenski oz. zimski avkciji so doslej potrdili le v ruski Sberbank, v kateri na slovenskem trgu, kot so povedali, načrtujejo "rast na vseh področjih".

V treh največjih bankah v državi pogoje teh operacij "še podrobno preučujejo", verjetno pa bodo v njih sodelovali. NLB, NKBM in Abanka, ki so se v državni lasti po obsežnih dokapitalizacijah znašle ravno zaradi preteklih slabih kreditov, so tako pri podeljevanju novih, da ne bodo ponavljale napake iz preteklosti, previdne. Po drugi strani pa njihovo omejevanje pogojev ne more prispevati k zagonu realnega sektorja.

V bankah sicer ocenjujejo, da se razmere na trgu izboljšujejo, a zelo počasi. "Razmere na trgu se izboljšujejo v primerjavi s predhodnim obdobjem, vendar še vedno ni opazno povečanje povpraševanja po financiranju investicij," so opozorili v UniCredit Banki Slovenija v italijanski lasti, kjer udeležbo na avkcijah tako kot velike tri banke v državi še preučujejo.

"Skromno povečanje investicijske aktivnosti podjetij beležimo šele od konca prvega polletja. Obseg povpraševanja ostaja na nizki ravni. Z vidika presoje odobritve financiranja se še vedno soočamo z neustrezno kreditno sposobnostjo in omejenimi možnostmi zagotovitve ustreznih zavarovanj," so izpostavili v Abanki Vipa, kjer so ravno ta teden dobili zeleno luč Evropske komisije, da lahko njeno državno reševanje steče do konca.

Tudi v Sberbank opažajo stabilizacijo razmer in vse več vzdržnih projektov. Po njihovem bo z ukrepi ECB v bančni sistem sicer prišlo še več poceni denarja, kar bo banke v kombinaciji z negativnimi obrestnimi merami na računih pri centralni banki prisililo v nižanje obrestnih mer. A opozarjajo, da "samo za dobre komitente, medtem ko se obseg kreditiranja ne bo nujno povečal, saj je nabor kreditno primernih strank v Sloveniji omejen".

Ocenam bank pritrjuje statistika. Po podatkih Banke Slovenije slika na področju kreditiranja gospodarstva maja v primerjavi z meseci prej ne kaže boljše podobe. To se še vedno krči, a nekoliko počasneje. Maja se je obseg posojil nebančnemu sektorju na letni ravni zmanjšal za 20,4 odstotka. Posojila podjetjem so bila nižja za 29,9 odstotka, gospodinjstvom pa za 3,5 odstotka.

Vloge v bankah so konec marca dosegle 32,82 milijarde evrov in so se v mesečni primerjavi znižale za malenkost, v medletni primerjavi pa za 13,7 odstotka, predvsem na račun manjših vlog države. Vloge gospodinjstev so se mesečno dvignile za malo, medletno za dober odstotek.

Delež terjatev z zamudami nad 90 dni med vsemi terjatvami je maja enako kot aprila znašal 14,8 odstotka. V primerjavi z decembrom lani se je zvišal za 1,4 odstotne točke. Med podjetji je delež slabih terjatev od decembra lani do maja narasel za 2,5 odstotne točke na 22,9 odstotka. V mesečni primerjavi je malenkost upadel.

Banke v Sloveniji so v prvih petih mesecih letos zabeležile 101,2 milijona evrov dobička po davkih, medtem ko so v enakem obdobju lani ustvarile za 108,1 milijona evrov čiste izgube. Neto oslabitve in rezervacije so dosegle 141,1 milijona evrov in so se v primerjalnem obdobju znižale za dobro polovico. Bilančna vsota bank se je zmanjšala za 170 milijonov evrov in se konec maja oblikovala pri 39,92 milijarde evrov.

STA


Najbolj brano