Državno gozdarsko podjetje do konca leta 2015?

Kmetijski minister Dejan Židan se bo letos spet lotil projekta državnega gozdarskega podjetja. Pričakuje, da bi lahko družbo ustanovili do konca leta. Veliko si obeta od sodelovanja s Kitajsko, kar bi lahko bila rešitev v primeru morebitnih viškov mleka ob ukinitvi mlečnih kvot.

LJUBLJANA > Kaj so glavni dosežki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu 2014?

“Najpomembnejša je bila priprava na novo obdobje reforme skupne kmetijske politike 2014-2020. Letos se bo začela izvajati nova shema neposrednih plačil, veliko časa pa nam je vzela tudi priprava programa razvoja podeželja 2014-2020. Oboje je skoraj pod streho.

Veliko obremenitev za naše delo je predstavljal žled, ki ga nismo pričakovali. Takoj smo se odzvali z nekaterimi ukrepi, pripravili pa smo tudi dober sanacijski program. Doslej smo iz gozda odstranili 56 odstotkov poškodovanih iglavcev. To se nestrokovnjakom morda zdi malo, tisti, ki poznajo sanacijo v velikih gozdovih, pa ocenjujejo, da smo zelo uspešni.

Z lanskim delom sem v osnovi zadovoljen, predvsem pa so zadovoljujoči statistični podatki o kmetijski proizvodnji, ki kažejo, da se je pomemben del proizvodnje količinsko in vrednostno povečal. Letos je pred nami izziv, kako dobre trende ohraniti in celo pospešiti.”

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so s sanacijo po žledu malo manj zadovoljni, Zavod za gozdove Slovenije pa jo ocenjuje kot uspešno.

“Vsak jo opazuje drugače. Zavod, ki mora slovenski gozd spremljati kot celoto, opaža, da je veliko sanacije že narejene. Količina poškodovanega lesa ob cestah kaže, da poteka prodaja lesa normalno.

Zbornica opazuje tudi ekonomske učinke, zlasti v zasebnem gozdu. Nekje so se pojavili kupci, ki so izkoristili stisko lastnikov gozdov in kupljenega lesa niso plačali. Zbornica poskuša takšnim lastnikom pomagati, morajo pa v tem primeru ukrepati tudi pristojni organi.

Bali smo se, da bo zaradi velikih količin močno padla cena lesa, a se to ni zgodilo. Žal mi je, da prejšnji vladi ni uspelo zbrati dovolj politične volje, da bi po hitrem postopku ustanovili državno gozdarsko podjetje, saj bi lahko tako nekatere stvari lani lažje opravili. Politika se je takrat ustrašila, vendar gremo mi s tem projektom naprej.”

Nekatere ocene vendarle kažejo, da so se cene manj kakovostnega lesa ponekod znižale tudi do 30 odstotkov.

“Drži. Pri boljših asortimentih je ostala cena skoraj nespremenjena, pri poškodovanem lesu pa se je po naši oceni znižala do 25 odstotkov. To je glede na pričakovanja manj, je pa še vedno več, kot bi si želeli.

Ob tem je treba povedati, da je aktivnost v slovenskem gozdu trenutno izjemna. Če letni posek običajno znaša slabe štiri milijone kubičnih metrov bruto, bo po trenutnih ocenah letos znašal okoli šest milijonov. To je gospodarska aktivnost, ki da nekaterim ljudem dodatno delo in zaslužek.”

Kakšna pa je časovnica glede ustanovitve gozdarskega podjetja?

“Februarja bo ministrstvo na podlagi pogovorov s tujimi strokovnjaki in prejšnjega predloga zakona pripravilo izhodišča, ki jih bomo predstavili koalicijskim partnerjem in vladi, če bo želja, pa tudi odboru DZ za kmetijstvo.

Ker je državni gozd skupno premoženje, ne pa premoženje ene ali druge politične opcije, želim, da dosežemo soglasje, in sicer februarja ali marca. Na podlagi tega lahko takoj napišemo zakon ali dopolnimo obstoječega in ga pošljemo v proceduro.”

Kdaj bi lahko bila potem ustanovljena družba?

“Konec leta.”

Še vedno so v veljavi sankcije EU proti Rusiji in njihovi povračilni ukrepi. Kako se to po več mesecih odraža na slovenskem trgu?

“Slovenja je od ruskega trga odvisna manj kot nekatere druge članice EU, smo pa težave čutili zaradi posrednih učinkov. Pojavili so se viški nekaterih proizvodov, tudi po neobičajno nizkih cenah. V okviru enega od ukrepov smo zato s trga umaknili 3000 ton jabolk, velik del teh pa je šel v humanitarne namene.

Cene mleka padajo že kar nekaj časa, a tako je bilo tudi pred ruskim embargom. Evropska komisija ocenjuje, da so trenutno še vedno vzdržne. Znašajo okoli 30 centov za liter.

Poleg embarga je za padec cen krivo predvsem povečanje proizvodnje surovega mleka v Evropi, tudi v Sloveniji. Rešitev za to je samo iskanje novih trgov, zato si ministrstvo prizadeva poglobiti sodelovanje s Kitajsko.

Lani nas je obiskala delegacija kitajskega ministrstva za kmetijstvo, nato pa še močna gospodarska delegacija pod vodstvom podpredsednika vlade. Kitajska je namreč sprejela politično odločitev, da je treba zmanjšati veliko razliko med slovenskim in kitajskim izvozom.

Ker iščemo dodatne rešitve, bi lahko imel ruski embargo, če ne bo trajal predolgo, za Slovenijo v končni fazi tudi pozitivne učinke, ker bomo osvojili tržišče z 1,35 milijarde prebivalcev, na katerega s hrano doslej nismo dovolj prodrli.”

Potem se lahko trend iz nekaj let nazaj, ko je bilo v slovenskih trgovinah videti samo kitajski česen, obrne?

“Na področju prehrane trenutno na Kitajsko še vedno izvažamo največ vina. Če ga pred dvema letoma skoraj ni bilo, ga je bilo nato 300.000 litrov, pol milijona, milijon, verjamem pa, da imamo v doglednem času možnost rasti do 10 milijonov litrov. Treba je vedeti tudi, da se na Kitajsko prodaja po dobri ceni.

Izvažamo tudi hmelj in mineralno vodo, v to skupino pa želimo dodati še mleko in mlečne proizvode ter meso in mesne izdelke. Ta mesec nas bodo obiskali predstavniki pristojnih veterinarskih oblasti s Kitajske, ki bodo pregledali slovenske obrate. Nato razmeroma hitro pričakujemo ustrezna dovoljenja, da lahko promet steče.

Naš cilj je, da se gospodarska dejavnost na tem področju začne pred zasedanjem kitajsko-slovenske kmetijske skupine, ki bo v prvi polovici leta na Kitajskem. Dobili smo tudi vabilo, da z gospodarsko delegacijo oktobra obiščemo Kitajsko, da Pekingu in širše pokažemo, kaj še želimo izvažati na Kitajsko.”

Glede na to, da iščemo nove trge, se torej ne bojite aprilske ukinitve mlečnih kvot v EU?

“Slovenija izvaja nekaj ukrepov, generalno pa EU na to ni pripravljena. Članice imajo na to zelo različne poglede. Države z možnostmi za intenzivno proizvodnjo se tega veselijo, za države z višjimi stroški proizvodnje, kot je Slovenija, pa to pomeni novo tveganje.

Če se bo izvoz na Kitajsko, ki ga ne načrtuje le Slovenija, realiziral po načrtih, se lahko zgodi, da bo v EU celo primanjkovalo mleka. Takrat bodo cene kakovostne. Če pa se načrtovani ukrepi ne bodo v celoti realizirali, pa lahko pride do viškov in padca cen.

Pri nas so najbolj ogrožene gorske in hribovske kmetije. Takšnih je polovica govedorejskih kmetij. So nekoliko manjše od povprečne slovenske kmetije, zato proizvedejo samo 40 odstotkov surovega mleka, imajo pa tudi višje stroške z nabavo reprodukcijskega materiala in dobavo. Letos bodo te kmetije dobile nekaj več denarja, da bodo bolj varne.”

Kakšni pa so vaši načrti za leto 2015?

“Zelo bomo obremenjeni z izvajanjem nove kmetijske politike, ki je precej drugačna. Marsikje se spreminjata pravna ureditev in izvajanje na terenu. Vsi se bomo morali naučiti, kako jo izvajati - ne le uradništvo, kmetijska svetovalna služba in kmetije, ampak tudi obrtniki in industrija.

EU bo letos nadgrajevala zakonodajo. Za Slovenijo sta pomembna predvsem ekološka uredba in paket varne hrane, zato pri tem aktivno sodelujemo.

Prišlo bo tudi do sprememb na področju gozdarstva. Treba se bo dogovoriti o rešitvah glede vodenja evidenc in nadzora v gozdu. Prizadevali si bomo za takšne rešitve, ki bodo zadovoljile potrebam nadzora in evropske zakonodaje, a bodo z administracijo čim manj obremenjevale ljudi.

Nadaljevali bomo tudi pogovore z državljani o lokalni hrani. Želimo doseči, da bo vsaj 90 odstotkov ljudi razmišljalo o tem, kje poiskati lokalno hrano, in jo tudi našlo. Še bolj bomo varovali tudi slovenskega potrošnika.”

STA

---