Državni gozdovi kmalu v roke državnega podjetja

Nič več koncesionarji, z državnimi gozdovi naj bi prvega julija prihodnje leto začelo upravljati novo državno podjetje. Poslanci zdaj pilijo zakonsko podlago za delovanje te nove gospodarske družbe, ki naj bi tudi z enotno in predvidljivo politiko prodaje lesa iz državnih gozdov omogočila zanesljivo dobavo lesa domačim kupcem in tako preprečila, da bi bila Slovenija le izvoznica hlodovine.

LJUBLJANA > Večina 20-letnih koncesijskih pogodb za upravljanje z državnimi gozdovi se bo iztekla junija prihodnje leto. Vlada s koncesijskim sistemom ni bila zadovoljna, zato naj bi v začetku julija država svoje gozdove prenesla pod okrilje novega podjetja Slovenski državni gozdovi.

Les naprodaj pod enakimi pogoji

Takšno podjetje v stoodstotni državni lasti bo imelo številne prednosti, obeta minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Predvsem naj bi izboljšalo politiko prodaje lesa. “Lastnik, torej država, bo izvajal prodajo, ki je sedaj bila s koncesijsko pogodbo prepuščena koncesionarju. Celotna količina lesa, torej ena do 1,2 milijona kubikov letno, bo pod enakimi pogoji na voljo vsem zainteresiranim kupcem, pogoji prodaje bodo vnaprej znani in javno objavljeni. Zaradi enotne ponudbe bodo potencialni kupci lažje prišli do želenih količin in sortimentne strukture,” je včeraj v parlamentu, kjer je potekala javna predstavitev mnenj o zakonu o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, našteval minister. Gozdarsko podjetje bo lahko s kupci sklepalo večletne pogodbe. “Prav zanesljivost dobave in možnost dolgoročnih pogodb o dobavi lesa je za lesno industrijo ključni dejavnik uspešnega razvoja in načrtovanja novih investicij,” je poudaril Židan.

Politika ob snovanju novega podjetja ne govori o gozdovih samih zase, pač pa o lesnopredelovalni verigi. S tem, ko bi gozdno podjetje na bolj pregleden način dajalo les na trg, bi morda manj tega lesa v obliki hlodovine prodali v tujino in ga več že v Sloveniji predelali v končne izdelke.

20 milijonov za zagon podjetja

Nova gospodarska družba bo torej sama prodajala les, za izvajanje sečnje in spravila lesa pa bo izvajalce pridobila na trgu prek javnega razpisa. Sedanji koncesionarji bodo tako lahko še vedno izvajalci teh del, poleg njih pa se bodo lahko za delo v državnih gozdovih potegovala tudi druga zasebna podjetja. Vseeno pa je ministrstvo v predlogu zakona, s katerim bi bilo ustanovljeno novo državno podjetje, predvidelo 20 milijonov evrov zagonskega kapitala za njegovo delovanje. V začetku bi podjetje rabilo obratni kapital, s tem denarjem pa bi uredili tudi poslovne in skladiščne prostore ter servisne objekte podjetja, nakupili pa tudi stroje in opremo za sečnjo. Z vsem tem bi se po besedah Židana državno podjetje lahko vključilo tudi v sanacijo po ujmah, kakršna je bil žled. “Lastne kapacitete pomenijo večjo fleksibilnost pri izvedbi nujnih del in družbi zagotavljajo vsaj minimalno neodvisnost od ponudbe na trgu gozdarskih storitev,” je pojasnil Židan.

Največ pomislekov imajo zdajšnji koncesionarji in zaposleni. “Ne zdi se nam smotrno, da bo nova družba porabila 20 milijonov za nekaj, kar Slovenija že ima in kar dobro deluje,” je opozoril Silvo Pritržnik, direktor Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Ta denar bi bilo po njegovem bolje porabiti neposredno za zagon lesnopredelovalnih podjetij. Opozoril je tudi, da sedanji koncesionarji zaposlujejo 1500 ljudi in da so podjetja leta vlagala v opremo ter usposabljanja zaposlenih.

JANA KREBELJ

---