Državna last kot močvirje

Za učinkovito upravljanje države je temeljnega pomena tudi učinkovito upravljanje podjetij v državni lasti, a zdaj nam še ena raziskava potrjuje, da je upravljanje v Sloveniji vse prej kot dobro. V oči bodejo zlasti podatki, da podjetja s politično nastavljenimi nadzorniki delujejo slabše kot ostala.

LJUBLJANA Raziskava o dosedanjem lastninskem preoblikovanju podjetij in razvoju koruptivnih praks kaže, da so večja podjetja, ki so ostala v posredni državni lasti, postala “idealno močvirje parcialnih političnih interesov”, je ocenila ena od avtoric raziskave, dr. Polona Domadenik z ljubljanske ekonomske fakultete.

Neučinkovite državne pomoči

“Preliminarne ugotovitve kažejo, da je model lastninjenja žal ohranil posredno in neposredno vmešavanje v delovanje podjetij,” ugotavlja Domadenikova. Ker so politiki zelo hitro ugotovili, da za politično kadrovanje ni sankcij, se te metode s pridom poslužujejo, čeprav so raziskovalci že pred časom dokazali, da je takšno ravnanje škodljivo. “Podjetja z večjim deležem državnih nadzornikov delujejo slabše,” poudarja raziskovalka.

“Podjetja z večjim deležem državnih nadzornikov delujejo slabše.”

Političnemu kadrovanju so najbolj izpostavljene gospodarske javne službe, zlasti oskrba z vodo, in energetika. Najmanj političnega kadrovanja naj bi bilo v predelovalni industriji, kar je po mnenju Domadenikove vendarle dobra novica. Prav ta panoga namreč predstavlja gonilo slovenskega izvoza, ki rešuje državo.

Zgovoren je tudi tisti del študije, ki govori o državnih pomočeh. “Pričakovali bi, da bi državna pomoč pozitivno vplivala na produktivnost podjetja, a v našem primeru se je izkazalo, da to ne drži. Delež državne pomoči je negativno vplival na dodano vrednost na zaposlenega,” je ob pregledu državnih pomoči med leti 1998 in 2012 ugotovil raziskovalec dr. Matjaž Koman z ljubljanske ekonomske fakultete. Celo v podjetjih, ki so državno pomoč prejela za vlaganje v raziskave in razvoj, se je pokazalo, da ta pomoč ni povečala dodane vrednosti. “Na osnovi teh podatkov se človek vpraša, ali je sploh smiselno dajati državne pomoči,” pravi Koman.

Podatki tudi kažejo, da je med leti 1998 in 2012 več kot 90 odstotkov vseh državnih pomoči prejelo le deset odstotkov vseh podjetij. Na drugi strani se je moralo 50 odstotkov podjetij, ki delujejo v Sloveniji, zadovoljiti le z dobrega pol odstotka vseh sredstev, ki jih je država v teh letih namenila različnim spodbudam. Vprašanje, kako je državna pomoč pogojena s politično opredeljenostjo nadzornikov, ostaja pri tem še odprto.

Vlagatelji opazujejo

Raziskavo je ljubljanska ekonomska fakulteta pripravila skupaj s Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), podprlo pa jo je veleposlaništvo Velike Britanije in Severne Irske. Britanski veleposlanik Christopher Yvon je ob včerajšnji predstavitvi poudaril, da je kredibilnost držav in urejenost njihovega poslovnega okolja vedno pod drobnogledom potencialnih vlagateljev, v času gospodarske krize pa zaradi bitke za trge to velja še toliko bolj.

“Ni razlike med starimi in novimi elitami.”

Da je predpogoj za učinkovito upravljanje države učinkovito upravljanje gospodarskih družb, meni tudi predsednik KPK Boris Štefanec. Gospodarska kriza je po njegovih besedah dodobra razgalila mreže v gospodarstvu in njihov način prefinjenega upravljanja.

Tranzicija v Sloveniji ni uspela na nobeni ravni, je prepričan sociolog s pedagoške fakultete primorske univerze dr. Urban Vehovar. Privatizacija je bila izpeljana tako, da so svojo moč v državnih podjetjih še vedno ohranile stare elite, ko so po osamosvojitvi v sistem vstopile nove, pa so še same prevzele enake prakse delovanja. “Ni razlike med starimi in novimi elitami,” pravi Vehovar.

JANA KREBELJ

---