Država sprva obetala, nato pa je zdrsnila

Primorke in Primorci so po četrt stoletja pretežno nezadovoljni z življenjem v samostojni državi, kaže tokratna javnomnenjska raziskava PN in agencije Valicon. Delež tistih, ki jih je osamosvojitev razočarala, je večji od 80 odstotkov. Anketiranci niso zelo zagreti ob vprašanju menjave luških nadzornikov, čeprav se večina s potezo ne strinja, skoraj natanko na tretjine pa Primorce deli barva Benečanke.

PRIMORSKA > Glede na bližajočo se 25. obletnico osamosvojitve Slovenije je bila občutkom in mislim državljanov o uspešnosti države ter lastnemu udobju in blagostanju namenjen večji del tokratne javnomnenjske raziskave.

Vzdušje po številnih zgodbah o političnih manipulacijah, goljufijah, davčnih utajah in tajkunskih prevzemih ni ravno veselo.

Črnogledost pa je še dodatno poglobila gospodarska kriza, ki je v marsikaterem gospodinjstvu povzročila resne težave in ljudi potisnila na ali celo čez rob revščine.

Primorci pri razočaranju nad idealom o uspešni in bogati državi niso nikakršna izjema.

Pesimizem raste proti jugu in levi

Pri vprašanju, kako se je spreminjala kakovost bivanja od leta 1991 dalje, je več kot polovica vprašanih menila, da je po osamosvojitvi sprva šlo na bolje, nato pa na slabše. Zelo majhen, nekaj več kot šestodstoten, je delež tistih, ki menijo ravno nasprotno, prav tako tistih optimistov, ki se jim zdi, da gre pot 25 let le navzgor.

Skoraj četrtini vprašanih se zdi, da gre ves čas na slabše, pri čemer so na Goriškem in na Notranjskem v povprečju nekoliko bolj optimistični kot na Krasu in v Istri, kjer precej slabše kot v drugih delih Primorske ocenjujejo kakovost svojega življenja, več pa je tudi takšnih, ki menijo, da četrtstoletna samostojnost ni dosegla njihovih pričakovanj.

Pri vseh treh vprašanjih se pozna, da so nekoliko bolj zadovoljni tisti z višjimi prihodki, največ razočaranih pa je med ljudmi s srednješolsko izobrazbo. V oči bode tudi razlika med anketiranci, ki so volili desnosredinske, in tistimi, ki so izbrali levosredinske stranke. Levičarji so precej bolj razočarani nad državo in nad kakovostjo svojega življenja. Da osamosvojitev ni dosegla njihovih pričakovanj, jih je odgovorilo več kot 90 odstotkov.

Polovici je Jazbec ušel

Menjava nadzornikov v Luki Koper je vroča tema. Zaposleni v podjetju in njihovi podporniki so si hitro izbrali slogan “Vstala Primorska” in konflikt prenesli na dobro znano polje nezaupanja do vsega, kar pride iz Ljubljane.

Neformalna primorska himna je pred dnevi zadonela tudi v uvodu k protestnemu shodu v Luki Koper. Pričakovali bi torej, da bo večina anketirancev seznanjena z namero Slovenskega državnega holdinga, da zamenja nadzornike in sicer z argumenti, da prihodnje poslovanje Luke, skladno s strateškim poslovnim načrtom družbe in skupine 2016-2020, zahteva sestavo nadzornega sveta, prilagojeno novim razmeram in ambiciozno zastavljenim ciljem. A ni tako.

Dobra polovica vprašanih o menjavi in razlogih zanjo ne ve ničesar. Zanimivo pa je, da je razgledanost po luških zdrahah med prebivalci Istre le za nekaj odstotnih točk višja kot med prebivalci drugih delov Primorske. Najbolj hladni do pristaniškega spora so, pričakovano, na severu.

Vsekakor pa vlada pri kadrovskih igricah v Kopru nima podpore Primorcev. V Istri je takšnih, ki menijo, da so argumenti za menjavo upoštevanja vredni, manj kot dva odstotka.

Javnomnenjsko raziskavo je za Primorske novice v ponedeljek in torek opravljalo podjetje Valicon na vzorcu 301 respondenta v starosti od 15 do 65 let iz vseh treh statističnih regij na Primorskem (Goriška, Obalno-kraška, Notranjsko-kraška). Vzorec je bil utežen glede na regionalno pripadnost (tri regije), kombinacijo spola in starosti ter izobrazbo.

Ni jeze zaradi rdeče

Bi Benečanka morala ostati rdeča? Polemika je razdelila Pirančane in tudi druge prebivalce obalnih mest. Ni se vnel le prepir o tem, katera barva je lepša, ognjena mediteranska ali prefinjena srednjeevropska. Dilema je bila tudi, kaj naj prevlada: strokovna natančnost ali želja po prepoznavnosti ene od atrakcij mesta, ki vendarle živi predvsem od turizma?

V resničnem življenju so zmagali argumenti varuhov dediščine, v anketi pa ni zmagal nihče. Zaupanje v stroko je najvišje med anketiranci, mlajšimi od tridesetih let. Ti so tudi pri vprašanjih o osamosvojitvenih sanjah in môrah nekoliko bolj vedri. Je to zato, ker so zrasli v demokraciji in svobodi? Ali le zato, ker jih življenje še ni razočaralo? Vprašanji, na kateri najbrž ne more odgovoriti nobena anketa.

VESNA HUMAR

---