“Država panično prodaja vse, kar se prodati da”

Sanacija bank in privatizacija državnih podjetij je potekala neustrezno in v škodo državljanov, v nekaterih primerih pa je bila prodaja podjetij povsem nepotrebna, so nekateri od poudarkov, ki so jih na novinarski konferenci izpostavili sindikalisti in nekateri strokovnjaki.

Na novinarski konferenci so sindikalisti in nekateri strokovnjaki državljane pozvali, naj zahtevajo transparentnost in 
odpravo krivic. Foto: STA
Na novinarski konferenci so sindikalisti in nekateri strokovnjaki državljane pozvali, naj zahtevajo transparentnost in odpravo krivic. Foto: STA

LJUBLJANA > Državljane so pozvali, naj zahtevajo transparentnost in odpravo krivic.

Generalni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je uvodoma izpostavil, da mora ceno za bančno luknjo razumljivo nekdo plačati. Država tako za pridobivanje denarja posega v socialne transferje in plače ter “panično prodaja vse, kar se prodati da”. Poudaril je, da je rešitev za finančni primanjkljaj nesmiselno iskati v različnih za delavce škodljivih ukrepih, dokler za sanacijo slabih posojil iz državne blagajne iztekajo milijarde.

Jože P. Damijan: Sanacija je bila netransparentna in predraga, a nujna

Z njim se je strinjal tudi predsednik društva Sloga in poslanec Janko Veber, ki je poudaril, da je šlo pri raznih posegih v državno premoženje pogosto za odliv zdravega kapitala. Upravljanje državnega premoženja je označil kot neustrezno in sporno ter dejal, da bi se moral vsak državljan zavedati škode, ki mu jo takšno ravnanje povzroča.

Ekonomist Jože P. Damijan je razprave o tem, ali je za bančno luknja kriva leva ali desna politična opcija, označil za nesmiselne, saj so pri njeni povzročitvi po njegovih besedah sodelovali zagovorniki ene in druge strani. Sanacijo bank je označil kot netransparentno in predrago, vendar v osnovi nujno, saj brez nje ni gospodarske rasti. Posledice neustrezne sanacije se po njegovih besedah kažejo v zelo visoki obrestih in pretirani kapitalizaciji bank.

Kot enega od neustreznih in verjetno celo protiustavnih ukrepov je navedel izbris imetnikov podrejenih obveznic, kar je podrobneje pojasnil kolumnist Financ in razlaščeni imetnik obveznic Tadej Kotnik. Kot je dejal, različni dokazi kažejo, da izbrisa niso zahtevale evropske institucije, ampak ga je predlagala Slovenija sama. Zanikal je tudi trditve guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca, da je bil izbris v javno korist.

Marko Golob: V krizi smo zaradi kriminalnega vodenja države

Podpredsednik društva Sloga in nekdanji član uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Marko Golob se je strinjal z Damijanom in Kotnikom ter ob tem poudaril, da pravi razlog za finančno krizo niso tajkunski krediti, ampak neustrezno zadolževanje države. “V krizi smo zaradi kriminalnega vodenja države,” je dejal in med drugim izpostavil, da je bila dejanska velikost bančne luknje ocenjena napačno.

Generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Rožič je izpostavil po njegovih besedah dobra in zdrava slovenska podjetja, ki jih je nekdo pod pretvezo reševanja domnevnih finančnih težav na vsak način hotel prodati, da bi osebno zaslužil. Opozoril je tudi na nesmiselnost prodaje NLB, sploh zdaj, ko je po njegovih besedah najbolj neprimeren trenutek za prodajo.

Da trenutno ni pravi trenutek in je treba počakati na umiritev tržnih razmer, sta se strinjala tudi Damijan in Golob. Kotnik pa je poudaril, da prodaje NLB ne gre za vsako ceno ustaviti, si je pa treba vzeti pravico do presoje posamezne ponudbe.

STA


Najbolj brano