Druženje s hišnimi ljubljenčki dober način preganjanja osamljenosti starejših
Slovenija
09. 08. 2014, 14.43
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 10.33
Osamljenost je eden večjih problemov, s katerim se srečujejo starejši. Kot poudarjajo v mreži Matija, je dober način preganjanja osamljenosti v poznejših letih družba živali. Po besedah predstavnice mreže Jerneje Šimenc hišni ljubljenčki starejšim krajšajo čas in jim dajejo občutek koristnosti, saj imajo nekoga, za katerega lahko skrbijo.
Druženje s hišnimi ljubljenčki je dober način preganjanja osamljenosti Foto: Boštjan Bensa
LJUBLJANA
> Seveda živali starejšim ne morejo nadomestiti medčloveških odnosov, velikokrat pa jim pokažejo nov smisel življenja. Živali so ves čas z njimi, jim vračajo ljubezen, so tihi poslušalci in se ne prepirajo, sporočajo iz mreže Matija, ki povezuje partnerske organizacije na področju pomoči in oskrbe starejših. Vodilni partner je Skupnost socialnih zavodov Slovenije.
Psihične koristi, duševno in čustveno zadovoljstvo
“Ker se nam s staranjem zmanjšuje socialni krog, so mnogokrat prav živali tiste, ki nas kratkočasijo in nam odganjajo samoto. Raziskave so pokazale, da osamljeni ljudje umirajo prej kot tisti, ki so obkroženi z družino, prijatelji in živalmi, za katere skrbijo,” pojasnjuje Jerneja Šimenc.
Po njenih besedah starejši potrebujejo nežnost in toplino, ki jim jo prinaša druženje, božanje, crkljanje z njihovimi ljubljenčki. Tak odnos jim prinaša psihične koristi kot tudi duševno in čustveno zadovoljstvo, opozarja Šimenčeva. Kot pravi, smo ljudje že po svoji naravi družabna bitja in zato čutimo stalno potrebo po druženju.
Domače živali v domovih za ostarele
V domovih za starejše želijo življenje stanovalcev čim bolj približati takšnemu življenju, kakršnega so živeli v domačem okolju. Kot eno od možnosti uresničevanja tega cilja so v nekaterih domovih po Sloveniji videli tudi v vključevanju domačih živali v domsko življenje.
Poleg samoiniciativnega stika stanovalcev z živaljo skrbijo v domovih tudi za vodeni stik in usmerjanje pozornosti starejših na živali. Po besedah Šimenčeve delo z živalmi poteka tako, da nekateri prostovoljno urejajo kletke, boks in posode ter skrbijo za hrano. Drugi pa se vključujejo v igranje, božanje, vodene stike, sprehode.
V domovih starejšim krajšajo čas zelo različne živali: psi, muce, morski prašički, hrčki, papige, ribice v akvariju in ribniku, zajci. Ponekod pa imajo nameščene tudi bolj nevsakdanje živali, kot so vietnamski prašički, pravi Šimenčeva. Ob tem opozarja na projekt Matijeve tačke.
Projekt nudi celovito podporo, da lahko starejši uživajo v druženju z živalmi. Na brezplačni številki mreže Matija 080 10 10 je mogoče dobiti koristne informacije o živalih ter tudi podatke o storitvah in izdelkih, ki jih potrebujejo hišni ljubljenčki.
Starejšim pa na mreži Matija pomagajo tudi pri iskanju primerne živali zanje. Mreža pri tem sodeluje z društvi in zavetišči za živali, ki iščejo odgovorne in skrbne lastnike, kar pa starejši nedvomno so, je prepričana Šimenčeva.
STA