Društvo novinarjev poziva: spoštljivo o beguncih

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) novinarje in druge udeležence razprave o begunski krizi pozivajo k spoštovanju načel človečnosti in dostojanstva, saj je skupna dolžnost ustvariti prostor ničelne tolerance do nehumanega, fašistoidnega, ksenofobnega in militantnega izražanja. Primere sovražnega govora obsojajo tudi v Mirovnem inštitutu.

LJUBLJANA > V DNS so zapisali, da so v javnosti “zaznali fašistoidne, ksenofobne in militantne izjave, naperjene proti beguncem”. Opozarjajo, da so pozivanje k nasilju, razširjanje nestrpnosti in stereotipov, ksenofobne izjave in populizmi nehumane, neprimerne in celo kaznive oblike izražanja, ki ne sodijo v civiliziran javni diskurz.

Zakonodaja in etični standardi ne zavezujejo le novinarjev, ampak vse tiste, ki javno izražajo svoja mnenja, opozarjajo v društvu. Posebno odgovornost imajo tisti z močjo in dostopom do medijev; to so poleg novinarjev še zlasti politiki, mnenjski in verski voditelji ter ostale javne osebnosti. Ob tem v društvu pozivajo k civilizirani razpravi o tudi o strahovih in problemih v zvezi s prihodom beguncev.

Mediji pa naj se v poročanju izogibajo se narodnostnim, rasnim, verskim, geografskim in drugim stereotipom. “Kodeks izrecno prepoveduje spodbujanje k nasilju, širjenje sovraštva in nestrpnosti ter druge oblike sovražnega govora,” poudarjajo v društvu. Prav tako so se novinarji dolžni odzvati na morebiten sovražni govor svojih sogovornikov.

Ob poročanju o posameznih begunskih zgodbah ne gre pozabiti, da gre za ljudi z imeni in priimki, mnogokrat za žrtve zlorab, družinskih tragedij in vojnih grozot, navajajo v društvu. Zato morajo biti deležni enake obzirnosti in varovanja zasebnosti kot posamezniki iz domačega okolja, posebno pozornost pa je treba posvečati tudi poročanju o otrocih.

Obenem v novinarskem društvu medije pozivajo, naj pri poročanju o beguncih ne pozabijo na širši kontekst. Gre namreč za ljudi iz držav, ki so zaradi državljanskih vojn tako rekoč razpadle, območij, ki so jih že prizadejale podnebne spremembe, in regij, ki jih pretresajo spopadi za vodne vire. Ljudi, ki se torej nimajo kam vrniti, še še zapisali v DNS.

Primere nestrpnega izražanja na spletu je za STA komentirala tudi direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon. Kot je zapisala, so komentarji obsojanja vredni in vsekakor neprimerni, vendarle pa gre po njeni oceni za posamične primere. Na sovražni govor se je po njenem mnenju najprimerneje odzivati z drugačnim govorom in osveščanjem. “V tem trenutku pa je pomembno predvsem, da se poskrbi za to, da ljudje, ki potrebujejo zaščito, to tudi dobijo," je poudarila.

Že v četrtek so sicer primere sovražnega govora, objavljenega na spletu obsodili tudi v nekaterih drugih ustanovah oz. organizacijah, med drugim v uradu varuha človekovih pravic in v Amnesty International Slovenija.

STA

---