Društvo izbrisanih neuspešno v svojih pobudah ustavnemu sodišču

Ustavno sodišče je zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo pobudi društva izbrisanih za oceno ustavnosti več členov zakonov o izbrisanih in o povračilu škode izbrisanim.

LJUBLJANA > Po mnenju sodišča je neutemeljen očitek društva o pravni praznini, saj da zakon ne ureja položaja tistih izbrisanih, ki nimajo želje ali možnosti za vrnitev v Slovenijo.

Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije - združenje za človekove pravice je v pobudi opozorilo na pravno praznino, ker zakonodaja ne ureja vprašanja odprave posledic izbrisa za izbrisane osebe, ki niso ostale v Sloveniji in ki po več kot 20 letih od izbrisa nimajo bodisi želje bodisi realnih možnosti za vrnitev v Slovenijo, sta pa jim bili krivica in škoda z nezakonitim izbrisom prav tako povzročeni.

Dovoljenja za stalno prebivanje in prijavljenega stalnega prebivališča za nazaj

Ustavno sodišče je pobudo v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno. Kot so pojasnili, je sodišče že v eni od preteklih odločb vztrajalo pri izhodišču, da se status izbrisanim osebam vrne po postopku in pod pogoji, ki jih določi zakon in ki veljajo za vse izbrisane osebe enako.

Po mnenju pobudnika je zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji sporen tudi, ker neenako obravnava otroke izbrisanih, rojene v tujini, v primerjavi z otroki izbrisanih, rojenimi v Sloveniji. Prav tako so prepričani, da je pogoj za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje, ki zahteva dejansko življenje v Sloveniji od rojstva, nesprejemljiv.

Diskriminatorna je po mnenju društva tudi določba glede dovoljenja za stalno prebivanje in prijavljenega stalnega prebivališča za nazaj, ker ne omogoča izdaje posebne odločbe po uradni dolžnosti, temveč samo na njihovo prošnjo. Pobudniki so tudi prepričani, da je triletni rok za vlaganje prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po tem zakonu v očitnem neskladju z 18-letno zamudo države pri odpravljanju posledic njenega nezakonitega ravnanja.

V društvu izpodbijajo omejitev kroga upravičencev do odškodnine

Po odločitvi ustavnega sodišča pobudnik v zvezi s temi določbami ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb, zato je ustavno sodišče njegovo pobudo v tem delu zavrglo. Kot pojasnjujejo, je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Politične stranke, društva, zbornice in združenja ne morejo v konkretnem sporu svojih članov nastopati kot stranka ali stranski udeleženec, saj ne varujejo svojih pravic in pravnih interesov, pojasnjujejo v odločbi.

Ker pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti, je ustavno sodišče zavrglo tudi njegovo drugo pobudo, v kateri so izpodbujali več členov zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva.

Po mnenju pobudnika je ureditev v tem zakonu, ki omejuje sodno določeno odškodnino s trikratnikom denarne odškodnine, določene v upravnem postopku, tudi v nasprotju z načeli pravne države. Prav tako je zanj nesprejemljivo, da pri odškodnini ni razlikovanja med premoženjsko in nepremoženjsko škodo. V društvu so izpodbijali tudi omejitev kroga upravičencev do odškodnine samo na tiste osebe, ki so si doslej status uredile s pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje ali s sprejemom v državljanstvo Slovenije, ne zajema pa tistih, ki prebivajo zunaj Slovenije in se vanjo ne želijo ali ne morejo vrniti.

Krivic: Ustavno sodišče je leta 2007 sprejelo sporen sklep

Pravni zastopnik izbrisanih Matevž Krivic je v odzivu na odločitvi za Delo pojasnil, da je ustavno sodišče leta 2007 sprejelo skrajno sporen sklep, da ne bo več sprejemalo v obravnavo pobud za oceno (ne)ustavnosti zakonov, dokler prizadeti ne izčrpajo vseh upravnih in sodnih poti. “Tudi nekateri ustavni sodniki so to odločitev kot neustrezno strokovno že kritizirali, kljub temu pa so se neprijetni nalogi razsoditi o številnih neustavnostih obeh zakonov o izbrisanih zdaj spet čisto vsi soglasno izognili s sklicevanjem na to stališče,” pravi Krivic.

Meni, da bo posledica teh odločitev “veliko število nepotrebnih upravnih in sodnih postopkov, preden bodo sporna vprašanja, ki so že zdaj povsem jasna, po nekaj letih končno le prišla pred ustavno sodišče”.

STA

---