Draga medicinska oprema se v Sloveniji še vedno neracionalno uporablja

Računsko sodišče v reviziji učinkovitosti ministrstva za zdravje pri upravljanju z drago medicinsko opremo od leta 2007 dalje ugotavlja, da imamo v Sloveniji stare naprave in jih je premalo. Poleg tega pa CT in MR naprave v slovenskih bolnišnicah v zadnjih osmih letih niso bile polno in enakomerno izkoriščene, čakalne dobe pa so se daljšale.

LJUBLJANA > Računsko sodišče je v reviziji smotrnosti poslovanja ugotavljalo, ali je upravljanje z medicinsko opremo učinkovito, ali je področje zdravja urejeno tako, da omogoča učinkovito upravljanje z medicinsko opremo ter ali je draga medicinska oprema optimalno izkoriščena. Gre za že drugo tako revizijo tega področja, tako da je sodišče tudi primerjalo, kaj je ministrstvo za zdravje izboljšalo ali spremenilo od revizije iz leta 2007. V zvezi s tem državni revizorji ugotavljajo, da se učinkovitost upravljanja z medicinsko opremo na ministrstvu od izvedbe prve revizije iz leta 2007 ni bistveno spremenila.

Še vedno premalo drage medicinske opreme

V Sloveniji imamo še vedno premalo drage medicinske opreme, med katerimi računsko sodišče izpostavlja naprave za računalniško tomografijo oziroma CT naprave, naprave za slikanje z magnetno resonanco oziroma MR, naprave za pozitivno emisijsko tomografijo oziroma PET naprave ter linearne pospeševalnike. Kot ugotavljajo državni revizorji, je število teh naprav v Sloveniji pod številom, ki je bilo zastavljeno v resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013.

Zaskrbljujoča povprečno starost naprav

Računsko sodišče opozarja tudi na zaskrbljujočo povprečno starost naprav, ki so v povprečju stare skoraj sedem let. To pa je tudi pričakovana doba koristnosti naprav, kar torej pomeni, da so te naprave v Sloveniji večinoma že skoraj odslužene. Ob tem državni revizorji opominjajo, da se kljub starosti naprav sredstva za nakupe drage medicinske opreme zmanjšujejo, število posegov na njih pa narašča. Opozarjajo tudi na tveganje, da se bodo naprave začele kvariti in jih bo posledično v uporabi še manj.

Poleg tega ministrstvo še vedno ni ugotovilo dejanskega stanja na področju medicinske opreme, še vedno ne zagotavlja točnosti in ažurnosti vseh podatkov ter po mnenju računskega sodišča nekaterih podatkov ne uporablja v zadostni meri.

Kot ugotavlja sodišče, se je stanje na področju upravljanja z medicinsko opremo v bolnišnicah, ki neposredno upravljajo z medicinsko opremo, sicer izboljšalo, vendar vse bolnišnice še vedno ne vodijo ustreznih evidenc ter nimajo izdelanih meril za ugotavljanje prioritet nakupov medicinske opreme ter kratkoročnih in dolgoročnih načrtov nakupov medicinske opreme.

Računsko sodišče je ministrstvu podalo več priporočil za povečanje učinkovitosti na področju upravljanja z medicinsko opremo ter od ministrstva tudi zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe za odpravo nesmotrnosti.

STA

---