Domnevne nepravilnosti pri ukrepih za banke razburile tudi poslance

Domneve o nepravilnostih pri razlastitvah imetnikov obveznic in delnic v podržavljenih bankah danes odmevajo tudi v parlamentu.

LJUBLJANA > Za v petek je na to temo sklicana seja parlamentarne komisije za nadzor javnih financ, v NSi pa bodo začeli zbirati podpise za zahtevo izredne seje DZ o tej problematiki.

Predsednica ZaAB Alenka Bratušek in premierka v času reševanja bank je dejala, da je vlada vse odločitve sprejemala na podlagi podatkov Banke Slovenije in da takrat ni imela nobenih argumentov, da bi vanje dvomila. Zato je izrazila pričakovanje, da bo guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec vse ustrezno pojasnil in to podkrepil z dokumenti.

Bratuškova: Lahko bi ostali brez denarja v banki

“Upam, da se vsi zavedamo, kaj bi se v državi zgodilo, če takrat ne bi ukrepali,” je dejala in ocenila, da bi takrat lahko brez denarja ostali vsi, ki so ga v bankah imeli. Po njenem pa je prav, da se stvari razišče in ugotovi, ali so bile nepravilnosti in zanje poiskati odgovornost.

Če smo vstopili v evropsko družino, je treba pogoje, ki nam jih postavljajo, spoštovati, je opozorila. Takrat bi lahko banke dokapitalizirali tudi brez soglasja Evropske komisije, a bi potem te morale denar, tako kot velja v primeru Elana ipd., vrniti, je povzela Bratuškova.

Generalni sekretar SMC Erik Kopač je menil, da bi bilo treba ugotoviti, kakšno je dejansko stanje, kar pomeni, da pristojni organi nadzora opravijo svojo nalogo. “Treba je iti po regulativi, ne pa delati nekih nepremišljenih ukrepov, ki se bodo pozneje izkazali za neprimerne,” je povedal.

Imena in priimki

Vodja poslancev SD Matjaž Han je dejal, da bi morala Banka Slovenija razkriti ključne podatke, da se zadeve raziščejo. To je po njegovem tudi poziv guvernerju Jazbecu in vladi, da skliče izredno sejo vlade ter “najde priimke in imena tistih, ki so Slovenijo želeli spraviti na kolena”.

Han prevzema odgovornost za vsak “pritisk na gumb, ki ga je storil kot poslanec v zadnjih letih”, pri čemer pa je šlo tudi za zaupanje institucijam. Če je v informacijah medijev kaj resnice, bo moral guverner po njegovih pričakovanjih odstopiti.

In če se bo pokazalo, da smo banke preveč dokapitalizirali in da se je spreminjalo datume dokumentov, morajo vsi nadzorniki in člani uprav bank ter nadrejeni odgovarjati tudi kazensko, je dejal. Zato v SD po njegovem nimajo težav s prispevanjem podpisov za sklic izredne seje DZ na to temo. Enako je dejala Bratuškova.

Je treba banke dokapitalizirati?

Predsednik Desus Karl Erjavec je bil nekoliko bolj previden. Dejal je, da je treba najprej ugotoviti vse okoliščine primera in ali je dejansko prišlo do nepravilnosti. Za Desus bo tako še zlasti pomemben odgovor, ali je bilo treba banke dokapitalizirati v takšnem obsegu.

Po Erjavčevih navedbah bo treba ugotoviti odgovornost vpletenih, če držijo trditve malih delničarjev. Če je šlo za kazniva dejanja, pa bodo ugotovili organi pregona, je dodal.

Poslanec SDS Andrej Šircelj, ki je kot predsednik komisije za nadzor javnih financ sklical petkovo sejo, je pojasnil, da “želi preveriti informacije in realnost podatkov, ki so bili takrat dani Banki Slovenije za odločitev o takšnih dokapitalizacijah”. Pri tem ne vidi razlogov, da metodologija ne bi bila javna.

Tonin: Okradenih je 100.000 razlaščenih malih delničarjev

Izrazil je pričakovanje, da bodo tako guverner in viceguvernerji Banke Slovenije kot prejšnji in sedanji finančni minister vse te zadeve ustrezno pojasnili, ter upanje, da stvari niso potekale po scenariju, “na podlagi katerega bi bili nekateri oškodovani, drugi pa bi pridobili”. Če je šlo za zavajanje, morajo odgovorni nositi odgovornost, je prepričan.

Šircelj je opozoril, da obstaja tudi velik interes imetnikov izbrisanih podrejenih obveznic, ki čakajo na odločitev sodišča o ustavnosti te poteze. “To ne bi smel biti pritisk za ustavno sodišče,” je dodal.

V NSi pa bodo po napovedih vodje poslanske skupine Mateja Tonina začeli zbirati podpise za sklic nujne seje DZ, kjer bo guverner moral dati ustrezna pojasnila in odgovore na vsa odprta vprašanja in dileme, ki so se pojavile v javnosti. Kot je dejal, je za približno 600 milijonov evrov okradenih 100.000 razlaščenih malih delničarjev primerljivo s preplačilom v Teš 6.

Sum organizirane kraje

V zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v NSi pričakujejo tudi intenzivno delo policije. Če se bodo sumi kaznivih dejanj potrdili, naj bi morala slediti razrešitev celotnega vodstva Banke Slovenije. “Gre za sum organizirane kraje, ki je bila podprta s strani državnih institucij. Odgovornost je tudi na upravah drugih bank,” je še povedal Tonin.

V ZL po besedah vodje poslancev Luke Mesca od samega začetka opozarjajo, da je metodologija, s katero so izračunali bančno luknjo, sumljiva. Da je centralna banka ponarejala dokumente, naročila dve reviziji bančne luknje in izbrala tisto, ki ji najbolj ustreza, je škandalozno, je ogorčen Mesec.

Po njegovih besedah je davkoplačevalce to stalo med milijardo in 1,5 milijarde evrov, razlaščenih je bilo 100.000 obvezničarjev. V ZL bodo zahtevali odgovornost Banke Slovenije, od vlade pa pričakujejo, da naroči temeljito revizijo bančnega sistema.

STA

---