Dobovšek: Pretehtala je ocena, da je namen zakonodaje izenačiti pravice poslancev

Predlagatelj ustanovitve poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek ocenjuje, da bodo skupino očitno lahko ustanovili v skladu z namenom zakonodaje. Po njegovem mnenju je pri odločitvi predsednika DZ Milana Brgleza, ki je ustanovitvi poslanske skupine dal zeleno luč, pretehtala ocena, da je namen zakonodaje izenačiti pravice poslancev.

LJUBLJANA > Bojan Dobovšek je v izjavi novinarjem v DZ dejal, da so izpolnjeni tehnični pogoji, da poslanska skupina nepovezanih poslancev začne delovati in bodo lahko uveljavljali vse pravice kot drugi poslanci. Dobovšek, ki bo vodil poslansko skupino, se vanjo povezuje z Alenko Bratušek, ki bo njegova namestnica, ter Mirjam Bon Klanjšček.

Manjkajočo dokumentacijo za formalno ustanovitev poslanske skupine, k čemur poziva Milan Brglez, bodo trije poslanci vložili že danes, je napovedal Dobovšek. To pomeni, da ovir za začetek delovanja poslanske skupine ne bo. Kot poslanska skupina bi lahko polnopravno nastopili že na sredini izredni seji.

Po Dobovškovem mnenju sta pri predsednikovi odločitvi pretehtali oceni, da je namen zakonodaje izenačiti poslance tako, da imajo vsi enake pravice, in da so bili v preteklosti podobni primeri ugodno rešeni. Prav tako v drugih poslanskih skupinah ni bilo ovir za delovanje nove poslanske skupine.

Je pa Dobovšek ob vprašanju, ali se mu zdi smiselno v tem delu bolje doreči poslovnik DZ, spomnil na svojo oceno v začetku mandata, da je poslovnik neživljenjski in potrebuje spremembe. Vendar so po njegovem mnenju zamudili trenutek, ko je bila za to volja in ustrezna večina v DZ. Takšne izgubljene priložnosti se zelo težko nadoknadi, še ugotavlja.

Ustanovitev poslanske skupine nepovezanih poslancev je bila vprašljiva zaradi članstva Bratuškove in Bon Klanjščkove v stranki ZaAB, katere poslanska skupina je razpadla po izstopu Janija Möderndorferja iz nje.

Poslovnik namreč določa, da poslansko skupino nepovezanih poslancev lahko ustanovijo ali k njej pristopijo poslanci, ki so bili izvoljeni z list volivcev, in poslanci, ki jim je prenehalo članstvo v politični stranki.

Vendar je Brglez ocenil, da so pogoji za ustanovitev poslanske skupine izpolnjeni.

Zaradi nedorečene poslovniške ureditve obravnavane položaja je za presojo pomembno upoštevati tudi ustavnopravne vidike, meni Brglez. Restriktivno tolmačenje pogojev za ustanovitev poslanske skupine nepovezanih poslancev namreč po njegovi oceni preprečuje, da bi sestava parlamenta nasprotovala ključni ustavnopravni podmeni ustave, po kateri ima v Sloveniji oblast ljudstvo.

STA

---