Do začetka januarja izbrisanim priznanih za 21,5 milijona evrov odškodnin

Upravne enote so do 5. januarja prejele 7178 zahtevkov izbrisanih za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku in odobrile za nekaj več kot 21,5 milijona evrov odškodnin. Najnižja je znašala 50 evrov, najvišja pa 13.050. Pred sodišči so pravnomočno končane tri zadeve, v eni izmed njih je sodišče določilo 27.900 evrov odškodnine.

Po prvotnih pričakovanjih  bi zahtevke za odškodnino pred 
slovenskimi organi lahko vložilo okoli 12.000 izbrisanih, ki naj 
bi jim izplačali za okoli 130 milijonov evrov odškodnin. Foto: STA
Po prvotnih pričakovanjih bi zahtevke za odškodnino pred slovenskimi organi lahko vložilo okoli 12.000 izbrisanih, ki naj bi jim izplačali za okoli 130 milijonov evrov odškodnin. Foto: STA

LJUBLJANA > Od 7178 prejetih zahtevkov so po podatkih ministrstva za javno upravo upravne enote do 5. januarja odločile o 6964 primerih, pri čemer so 5225 zahtevkom ugodile, 1562 zavrnile, 84 ustavile, 93 pa zavrgle.

Do začetka januarja letos so upravne enote izplačale za nekaj več kot 9,1 milijona evrov odškodnin, od tega za nekaj manj kot štiri milijone evrov v letu 2014, nekaj več kot 5,1 milijona evrov pa v letu 2015. V začetku letošnjega leta pa je bilo izplačanih za 6000 evrov odškodnin.

Najvišja priznana odškodnina do zdaj je znašala 13.050 evrov, kar je tudi največ, kar lahko oseba dobi v upravnem postopku. Tako visoke odškodnine država izplačuje v petih letnih obrokih.

Kdor se z višino odškodnine, določene v upravnem postopku (po 50 evrov za mesec izbrisa), ne strinja, lahko odškodnino terja preko sodišča, pri čemer najvišji znesek ne more preseči trikratne višine odškodnine, ki bi jo dobil v upravnem postopku.

Po podatkih državnega pravobranilstva so sodišča do začetka letošnjega leta prejela 49 tovrstnih tožb, s katerimi izbrisani skupaj zahtevajo nekaj več kot 2,8 milijona evrov (za eno tožbo pravobranilstvo sicer še nima podatka o zahtevani odškodnini).

Po prvotnih pričakovanjih bi zahtevke za odškodnino pred slovenskimi organi lahko vložilo okoli 12.000 izbrisanih, ki naj bi jim izplačali za okoli 130 milijonov evrov odškodnin.

Do zdaj so bile pravnomočno zaključene tri zadeve. V enem primeru je pravobranilstvo s tožnikom sklenilo poravnavo v višini nekaj manj kot 9900 evrov, v drugem primeru je tožnik zahtevo umaknil, v tretji pa je sodišče prisodilo za 27.900 evrov odškodnine. V tem primeru bo sicer pravobranilstvo na sodišče vložilo zahtevo za dopustnost revizije.

Zgodba z izbrisanimi sega v februar 1992, ko je država 25.671 prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ, za katere je začel veljati zakon o tujcih, iz registra stalnega prebivalstva prenesla v t. i. pasivno evidenco. S tem so izgubili nekatere socialne pravice, nekateri pa so morali tudi zapustiti Slovenijo.

Za ureditev njihovega položaja so potekale številne aktivnosti, pri čemer so bile odločilne odločitve ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je Sloveniji leta 2012 naložilo pripravo sheme za izplačilo odškodnin.

Pri tem še vedno ni povsem jasno, ali je evropsko sodišče s shemo, kot jo je sprejela Slovenija, zadovoljno. Na ministrstvu za notranje zadeve pravijo, da sodišče končne resolucije v zvezi s tem še ni sprejelo. Na sodišču so julija lani povedali, da bo dokončen odgovor razviden iz odločitev sodišča v preostalih 70 tožbah izbrisanih, kolikor jih še čaka na obravnavo.

STA


Najbolj brano