Do pravičnosti pri ogrevanju “po vojaško”

Na novogoriški Evropski pravni fakulteti so pritrdili naši domnevi - novi pravilnik o delitvi stroškov daljinskega ogrevanja bi lahko bil neskladen z ustavo, soglašajo, a pogojno. Sporno se namreč zdi predvsem določilo, da bodo najbolj varčni uporabniki tega ogrevanja v blokih v določenih primerih plačevali več, ker naj bi se “ogrevali” na račun sosedov, ki močno kurijo. A kot opozarjajo upravniki stavb, je lahko to posledica marsičesa, tudi socialne šibkosti.

PRIMORSKA > Ker toplota prehaja skozi zidove, je pred leti država za daljinsko ogrevane stanovanjske stavbe uvedla obvezno merjenje porabe v vsakem gospodinjstvu ter sistem delitve stroškov, po katerem del vse toplote, ki pride v blok, stanovalci plačujejo po tako imenovani ogrevani površini, ne glede na svojo porabo. V vseh takšnih stavbah, ki jih upravljajo Dom in Fertis na ožjem Goriškem, Dom Koper na Obali, KSP v Sežani in SPL v Postojni, je to urejeno, pravijo. Ni ga, ki ne bi imel doma ustreznega merilnika, in vsi med 20 in 30 odstotkov v vsem bloku potrošene toplote plačujejo po “kvadraturi” stanovanj.

Tudi kdor radiatorjev nikoli ne odpre, vseeno krije del variabilnih stroškov, s tem pa se posredno oddolži sosedom, ki potrošijo več toplote in jo nehote nudijo drugim. Ker tudi lega stanovanj v bloku vpliva na porabo energije, se upošteva korekcijske faktorje, vse v imenu pravičnosti in varčnosti. A novembra je država uveljavila nov pravilnik na tem področju, ki dviguje temperaturo.

V podjetju SPL nekatere novosti pozdravljajo. Kot pravi Aleksandra Lovrić, se etažnim lastnikom ne bo treba več odločati o strokovnih stvareh, kot so denimo korekcijski faktorji, in ne bo prihajalo več do velikih anomalij pri višini stroškov, saj bodo (neupravičeni faktorji, pretirana poraba zaradi napak na merilnikih, demontaža radiatorjev) upoštevane v izračunih po novem. Poudarja, da je premalo pozornosti namenjene ljudem, ki drago plačujejo za ogrevan dom zaradi tistih, ki pretirano varčujejo. Izvorna težava je bila obvezna vgradnja merilnikov, meni Lovrićeva. Sprašuje se tudi, do kolikšne mere je varčevanje upravičeno, saj se ne sme delati škode sosedom. Glede škode pa Jožef Strnad iz sežanskega KSP opozarja, da so stavbe projektirane tako, da morajo biti ogrete, sicer nastaja škoda na zidovih. Zato bi bilo treba zajeziti varčevanje, dodaja. “Način delitve stroškov ni pravičen in nikoli ne bo za vse, je pa lahko približek predvsem razumnemu in strokovnemu,” sklene Lovrićeva.

Nihče ni zadovoljen

“Etažni lastniki se pritožujejo, da besedila pravilnika še pisec najbrž ni razumel, sprašujejo se, čemu so vgrajevali toplotne števce, če bo prej ali slej spet prišlo do obračunavanja le po kvadratnem metru ogrevane površine.” Tako je direktorica Doma Koper Urška Jurak strnila pritožbe strank iz blokov s centralno kurjavo po uvedbi predpisa. Tudi njena kolega v Domu in Fertisu Robert Bovcon in Janoš Ferjančič sta dejala, da se na podjetji obračajo zaskrbljeni uporabniki. Le v SPL trdijo, da v Postojni tega ni.

Tudi Aleksandra Lovrić iz SPL pravi, da novi dokument ni najboljši. A so ostali trije znatno bolj kritični. “Nekatere točke pravilnika so korak v pravo smer, večina določil pa je slabo pripravljena in nepotrebna. Obračuni bodo bolj zapleteni in ne bolj pravični, kot trdi ministrstvo,” je splošno oceno dal Bovcon.

Jurakova pritrjuje naši domnevi, da bi akt lahko bil protiustaven: “Tudi mi smo pomislili na to.”

Ferjančič je bil ob omembi te možnosti ironičen: “Uporabili ste nežen izraz. Določila so preprosto neživljenjska, ne upoštevajo vseh situacij, ne spodbujajo k varčevanju.” In Jožef Strnad iz KSP Sežana meni, da bi lahko država ubrala boljšo pot: uvedla bi, recimo, plačilo ogrevanja po površini in dejanski porabi v razmerju 50:50.

Izredni profesor na Evropski pravni Fakulteti v Novi Gorici dr. Marko Novak je pritrdil, da bi stvar lahko bila ustavno sporna. To bi bilo možno, “če bi ministrstvo arbitrarno spreminjalo dosedanji režim brez utemeljenega razloga. Bistveno vprašanje je, ali bi lahko ravnalo drugače ali pa je to edina možnost. Verjetno je v ospredju tudi vprašanje enakosti: so bistveno enake situacije ovrednotene enako, ali gre za diskriminacijo oziroma kršitev 14. člena ustave?” Glede pravnega interesa, nujnega za ustavno presojo, pa bi po mnenju profesorja moral najprej biti sprožen nek spor, recimo tožba: “Najprej bi bilo treba videti, ali je možno kakšno pravno sredstvo in tega izkoristiti, drugače ustavno sodišče ne bi sprejelo pobude.”

V imenu pravice ...

Kajti novost, ki razburja in bo zaradi toplejšega podnebja prej prišla do izraza na Goriškem in v slovenski Istri, je 18. člen pravilnika. Ni prav, da ostajajo v veliko stanovanjih v takšnih blokih radiatorji zaprti, ocenjuje ministrstvo, ker morajo zato tisti, ki hočejo imeti toplejši dom, trošiti več.

Torej so uzakonili, da bodo v primeru, če bo več kot pol stanovanj v posameznem bloku premalo ogrevanih (zgornja meja je 40 odstotkov povprečne porabe), vsa gospodinjstva storitev plačevala po kvadraturi in ne po dejanski rabi. “S tem smo želeli zmanjšati nepravično delitev stroškov v primerih, ko je v stavbi veliko praznih ali 'vikend' stanovanj, ali ko je zaradi toplejših dni ogrevan le manjši del,” je ministrstvo pojasnilo na spletu. In enako po vojaško je z 19. členom pravilnika zakoličilo, da bodo ogrevanje v blokih s centralno kurjavo vsi plačali po površini stanovanj tudi tedaj, ko bo eno potrošilo najmanj petkrat toliko energije, kot je izračunano povprečje.

Vroča pomlad?

Za Sežano Strnad glede na izkušnje trdi, da takih situacij tam ne bo. V SPL jih dopuščajo zgolj izjemoma ob pričetku in zaključku ogrevalnih sezon. Ferjančič, Bovcon in Jurakova pa pričakujejo težave, v glavnem spomladi oziroma jeseni.

V Istri obračunavajo daljinsko ogrevanje z akontacijskimi mesečnimi zneski in poračuni, zato ljudje ne bodo nujno sproti izvedeli, ali so bili “kaznovani”, ker varčujejo. Bovcon ob tem omenja tudi možne skrajne primere: “V najmanj eni stavbi bi glede na lanske podatke ogrevanje plačevali po površini vsaj štiri mesece, med preostalo kurilno sezono bi za malo ostali nad predpisano mejo.” In Strnad v pravilniku vidi “kazen”, ki je ostali ne omenjajo. Kot pravi, bo tudi gospodinjstvu, ki edino v nekem bloku zelo varčuje z ogrevanjem, možno poslati bolj zasoljen račun po kvadraturi.

Kaj je neživljenjsko

Direktorjema z Goriškega in njuni kolegici iz Kopra se zdi sporno, da pravilnik zanemarja različne možne vzroke za skromno ogrevana stanovanja. Številni so prešli na klime, veliko enot je praznih, nekaterih ljudi po ves dan ni doma in ogrevanja ne potrebujejo, socialno šibki, ki jih je po besedah Jurakove veliko, pa na ta način res varčujejo. Ti bodo najbolj kaznovani.

Vsi trije bi zato 18. člen predpisa spremenili oziroma ga ne podpirajo. Jurakova se med drugim boji, da bodo etažni lastniki sicer prešli na star sistem ogrevanja in “nato izvajali pritiske, saj nekateri med njimi še vedno menijo, da smo jim vgradnjo števcev vsilili upravniki.” Bovcon bi predrugačil tudi 4. člen, ker etažnim lastnikom jemlje pravico dogovora o korekcijskih faktorjih, pa 5. in 19. člen. Posledice zadnjega ponazarja: “Več je bilo že primerov, ko je vsaj eno stanovanje v stavbi presegalo petkratnik povprečne porabe. Pri čezmernih porabah vedno stopimo v stik z lastnikom in ga po potrebi obiščemo. Niti enkrat ni šlo za okvaro merilnikov, vedno so se plačniki želeli 'prekomerno' greti in so tudi plačali vse stroške porabe.”AMBROŽ SARDOČ

---