Distributerji elektrike želijo koncesijo za distribucijo

Distributerji električne energije so se postavili na stran računskega sodišča, ki od leta 2009 opozarja, da trenutna ureditev gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja ni učinkovita. Zavzemajo se, da bi kot lastniki infrastrukture dobili tudi koncesijo za distribucijo.

Distributerji električne energije  se zavzemajo, da bi kot lastniki infrastrukture   dobili tudi koncesijo za distribucijo. Foto: Tjaša Gerič
Distributerji električne energije se zavzemajo, da bi kot lastniki infrastrukture dobili tudi koncesijo za distribucijo. Foto: Tjaša Gerič

LJUBLJANA > Sistemski operater distribucijskega omrežja SODO, ki od leta 2007 formalno izvaja gospodarsko javno službo distribucije električne energije (dobil je 50-letno koncesijo), pri distributerjih Elektro Ljubljana, Elektro Celje, Elektro Maribor, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska zdaj preko pogodb najema infrastrukturo in storitve, ki dejansko tudi izvajajo vse zakonske naloge iz koncesije, je pojasnil poslovodja gospodarsko interesnega združenja elektrodistribucij Roman Ponebšek.

S koncesijo naj bi delovali bolje

Zato se elektrodistributerjem zdi smiselno, da bi sami dobili koncesije. Vse osnove za to so po njegovih pojasnilih namreč dane v energetskem zakonu. Treba bi bilo izvesti reorganizacijo, o čemer pogovori potekajo, tudi s predstavniki vlade, a je vprašanje, če in kdaj bo do tega prišlo.

Kot je še dejal Ponebšek, bi elektrodistributerji, če bi dobili koncesije, bolje delovali. Bolj neposredno bi bili povezani z agencijo za energijo, sami bi tudi odgovarjali za omrežje.

Gospodarsko interesno združenje elektrodistribucij je na to problematiko v sporočilu za javnost opozorilo ta teden. Elektrodistribucijska podjetja si po pojasnilih združenja že več let aktivno prizadevajo za ustrezno ureditev izvajanja gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucije omrežja.

“Z različnimi relevantnimi pravnimi in ekonomskimi analizami smo jasno pokazali, da je po zgledu večine evropskih praks najbolj učinkovito vzpostaviti ureditev gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucije omrežja, pri kateri bomo elektrodistribucijska podjetja kot lastniki infrastrukture tudi dejansko izvajali koncesijo sistemskega operaterja distribucije omrežja,” so zapisali.

Nepotrebni stroški

Vmesni člen, ki je “dejansko samo posrednik in ki za svoje poslovanje letno porabi okoli štiri milijone evrov”, ni potreben, so prepričani v združenju.

Kot so poudarili, ne le, da uporabniki električne energije po nepotrebnem plačujejo te dodatne stroške, zaradi trenutne ureditve imajo elektrodistributerji in uporabniki po nepotrebnem nemalo težav tudi v praksi pri dnevnem sodelovanju.

V gradnjo in obnovo infrastrukture vlagajo desetino manj denarja, kot bi ga lahko

“Zaradi trenutne ureditve posledično elektrodistribucijska podjetja na letni ravni vlagamo desetino manj sredstev v gradnjo in obnovo infrastrukture, kar je po naši oceni škoda, ki gre na račun boljšega omrežja v Sloveniji,” so opozorili.

Distribucija električne energije je po pojasnilih združenja lokalnega značaja in ustrezna organiziranost na lokalnem nivoju se je kot pomembna še posebej pokazala pri naravnih nesrečah, kot sta žled in poplave.

“Vladi zato tudi mi predlagamo, da elektrodistribucijskim podjetjem čim prej podeli koncesije za izvajanje gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucije omrežja ter s tem zagotovi dolgoročno učinkovit distribucijski sistem in zanesljivo oskrbo z električno energijo,” so poudarili.

Zapisali so, da imajo elektrodistributerji več kot 3000 zaposlenih, z električno energijo pa oskrbujejo skoraj milijon uporabnikov in upravljajo s 96 odstotki vsega električnega omrežja v Sloveniji.

Računsko sodišče: SODO brez kadrov, denarja in znanja

Računsko sodišče je opozorilo, da je vlada SODO ustanovila zgolj z namenom izogibanja predpisom EU, ki ne dopuščajo neposredne podelitve izvajanja dejavnosti gospodarske javne službe družbam, ki niso v 100-odstotni državni lasti. SODO po oceni revozorjev nima ne kadrov ne znanja ne denarja, da bi samostojno izvajal dejavnost, z dodatnim zaposlovanjem, krepitvijo sposobnosti in razvojem informacijske podpore pa zaradi vzporednega izvajanja enakih dejavnosti nastajajo dodatni stroški v sistemu.

STA


Najbolj brano