Direktorju tudi 15 dni plačanega aktivnega oddiha

Do konca leta 2014 je Slovenija vsakega državljana zadolžila za 14.600 evrov. Javni dolg države narašča zaradi vse višjih obresti na posojila, izdatkov za pokojnine, socialo in javno upravo. Omejiti ga je mogoče le z reformami, menijo na računskem sodišču in vladi svetujejo, naj se pri reformi javne uprave vpraša tudi o upravičenost obstoja nekaterih javnih skladov in agencij. Revizorji so ugotovili, da ti nekaterim zaposlenim plačujejo priboljšek, ki sicer javnim uslužbencem ne pripada.

LJUBLJANA > Slovenija je do konca leta 2014 ustvarila prek 30 milijard evrov javnega dolga; 14.600 evrov na vsakega državljana oziroma 37.700 na vsakega delovno aktivnega prebivalca.

Reforme so nujne

V Sloveniji se poglablja problem odplačevanja obresti na posojila; konec lanskega leta smo samo za obresti porabili prek milijardo evrov oziroma 13 odstotkov vseh proračunskih prihodkov. Še več proračunskega denarja, 1,4 milijarde evrov oziroma 16 odstotkov vseh odhodkov je lani šlo v pokojninsko blagajno; za pokrivanje razlike med vplačanimi prispevki in izplačanimi pokojninami. Visoki so tudi izdatki za socialne transferje (14 odstotkov odhodkov) in plače v javnem sektorju (enajst odstotkov), našteva predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.

Ugotovitve računskega sodišča so dragocen, neodvisen pregled, obenem pa zaveza za konkretno ukrepanje tudi na tem področju, je ugotovitve revizorjev o delovanju agencij in skladov komentiral minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Neodvisne analize so za ministrstvo koristen pripomoček za konkretne ukrepe, saj se brez njih vedno znova soočijo s populističnimi argumenti, da želijo v neki konkretni organizaciji nekaj konkretnega spremeniti zaradi političnih ali subjektivnih razlogov, kar pa ne drži.

Financiranje posrednih proračunskih porabnikov in izvajalcev javnih služb predstavlja dodatnih 18 odstotkov odhodkov proračuna; velik del tega gre za plače. “K pretiranemu državnemu trošenju pomembno prispeva naša navajenost na socialne pravice, ki nam jih zagotavlja država, in kadrovska plačna politika države. Težavnost spreminjanja utečenih navad se kaže v obliki nestrinjanja z izvedbo strukturnih reform, ki bi posegle v obstoječi obseg pravic,” pravi Vesel in dodaja, da lahko računsko sodišče na te stvari le opozarja in meri učinke reform, ki se izvajajo.

Revizorji pozivajo k pokojninski in zdravstveni reformi, racionalizaciji javnega sektorja, prenovi kadrovske politike, reformi lokalne samouprave in premisleku o ravni socialne države. Sloveniji brez teh reform javnega dolga ne bo uspelo obvladati.

Skladi in agencije kar po svoje

Del širšega problema javnega dolga so tudi številni državni skladi in agencije. Revizorji so v včeraj predstavljeni reviziji delovanja agencij in skladov našli številne luknje, skozi katere polzi javni denar.

14.600 evrov - za toliko je država do konca leta 2014 zadolžila vsakega Slovenca. 6 avtocestnih križev bi lahko zgradili z dolgom države. 1,4 milijarde evrov je bilo treba lani iz proračuna doplačati za financiranje pokojnin.

Konec leta 2013 je delovalo 13 javnih agencij in osem skladov, vsi pa se pri porabi denarja niso držali krovne zakonodaje, ki velja za javni sektor. Na računskem sodišču so analizirali pogodbe o zaposlitvi direktorjev agencij in skladov in ugotovili, da te pogosto odstopajo od pogodb, ki naj bi veljale v javnem sektorju. “V nekaterih so opredeljene pravice, do katerih direktorji v skladu s predpisi niso upravičeni. Na primer zaposlitev za nedoločen čas po preteku mandata, odpravnina, celo do višine 24 plač pri agenciji za javni nadzor nad revidiranjem, nadomestilo zaradi konkurenčne klavzule v višini tretjine plač tudi do dveh let, kot je primer pri Ajpesu, in pravica do plačanega aktivnega oddiha v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja do 15 dni na leto,” je nenavadne podrobnosti v direktorskih pogodbah naštel Vesel. V agencijah in skladih si pravilo bolj ohlapno razlagajo, tudi pravila za določanje plač in bonitet ostalih zaposlenih. Na agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) denimo ni bila ukinjena omejitev za izplačevanje dodatkov za delovno uspešnost in povečan obseg dela, zaradi česar je imel direktor leta 2013 višjo plačo kot predsednik vlade in predsednik države, v boljšem položaju v primerjavi z ostalimi javnimi uslužbenci pa so bili tudi zaposleni v agenciji.

Nekatere agencije in skladi so nenadzorovano trošili tudi pri sejninah. V Spiritu so si nakazovali previsoke, v ATVP, kjer ni bilo omejitev pri sejninah, pa so v enem letu imeli prek 60 sej. Neutemeljeno trošenje, s katerim agencije in skladi poglabljajo finančno luknjo države, opozarjajo revizorji.

Med popravljalnimi ukrepi, ki jih je računsko sodišče naložilo vladi in ministrstvom, je sprememba direktorskih pogodb, v katerih morajo biti jasno določeni cilji in rezultati, ki naj bi jih dosegali direktorji. Revizorji sicer vladi svetujejo, naj v okviru reforme javne uprave premisli tudi o smiselnosti obstoja nekaterih skladov in agencij.

Računsko sodišče je tokrat pod drobnogled vzelo agencije in sklade na splošno, v nadaljevanju pa se bodo temeljito posvetili tistim, katerih delovanje se zdi najbolj nepregledno.

JANA KREBELJ

---