Računsko sodišče: za poplave kriva tudi država

Jeza na državo, ki da je zanemarila zaščito pred poplavami, je upravičena, je v reviziji pritrdilo računsko sodišče. Ministrstvo, pristojno za okolje, evropskih sredstev za varstvo pred poplavami doslej ni učinkovito črpalo, država pa je nesmotrno razpolagala tudi z namenskim denarjem vodnega sklada. Revizorji opozarjajo tudi na to, da država še ni določila poplavnih lokacij, kar posredno vpliva na izdajanje gradbenih dovoljenj na poplavnih območjih.

LJUBLJANA > Okoljsko ministrstvo se je črpanja evropskih sredstev v letih 2007-2013 lotilo precej na pamet, v svoji reviziji ugotavlja računsko sodišče.

Zgodba bi se lahko ponovila

Za evropsko sofinanciranje so bili izbrani le trije projekti in še to ne takšni, ki bi največ prispevali k poplavni varnosti, pač pa takšni, za katere je že obstajala dokumentacija in jih je bilo zaradi tega v predpisanem obdobju najlažje udejanjiti, ugotavljajo revizorji. Temu primerni so tudi podatki o počrpanih evropskih sredstvih. Država bi lahko v finančni perspektivi 2007-2013 iz evropske blagajne potegnila 74,2 milijona evrov za protipoplavno zaščito, a jih je - tako kažejo podatki do konca leta 2013 - le 16,7 milijona.

V finančni perspektivi 2007-2013 so s pomočjo evropskih sredstev potekali lokalni projekti na Dravi in Savinji ter projekt Bober, namenjen spremljanju stanja voda. Vsi trije so prinesli izboljšave, priznavajo revizorji, a to izboljšanje se le v manjši meri nanaša neposredno na večjo varnost pred poplavami. Na Agenciji RS za okolje (Arso) so nad mnenjem revizorjev, da je bilo črpanje sredstev neučinkovito, presenečeni. Za svoj projekt Bober pravijo: “Celoten projekt je naravnan k zmanjšanju škodljivega delovanja voda ter vzpostavljanju trajnostnega razvoja vodnega okolja na ravni celotne države.” Evropska izplačila bodo za ta projekt prejemali še do leta 2015. Skupaj naj bi ta znašala 33 milijonov evrov. Rezultati Bobra so konkretni: postavili so vremenski radar, nove laboratorije, računalniški center ... “V razvoju je hidrološki prognostični modeli za Savo in Sočo s pomočjo katerega smo v letu 2014 večkrat pravočasno napovedali izjemne hidrološke dogodke, kar je državljanom omogočilo učinkovito pripravo ter posledično omejitev gmotne škode.”

Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel se tudi v finančnem obdobju 2014-2020 boji podobnega izkupička: “Glede umeščenosti v prostor so investicije, ki naj bi bile vključene v projekte, na podobni stopnji pripravljenosti, kot so bile tiste v programskem obdobju 2007-2013.” Prispevek k temu, da se ne bi, predstavlja tudi včeraj predstavljena revizija, s katero Računsko sodišče okoljskemu ministrstvu nalaga, naj pripravi podroben terminski in organizacijskih načrt za izvedbo ukrepov, ki jih namerava v bodoče realizirati z evropskimi sredstvi.

Neučinkoviti pri preprečevanju gradenj

Revizorji ministrstvu očitajo tudi pasivnost pri določanju lokacij, na katerih se zadržuje voda. Zaradi tega ministrstvo nima ustreznih podlag za presojanje občinskih prostorskih aktov in ne preprečuje gradbenih posegov na poplavnih območjih.

Država si zasluži črno piko tudi pri zbiranju in porabi sredstev vodnega sklada, v katerega se prav za namene poplavne varnosti steka denar iz koncesijskih dajatev. Težave se začnejo že pri neučinkovitem zbiranju koncesijskih dajatev, ugotavljajo revizorji, nadaljujejo pa se na področje nenamenske porabe zbranega denarja, saj gre četrtina denarja v integralni proračun za splošne potrebe države. 60 odstotkov dajatev gre občinam, ki ta denar takisto lahko nenamensko porabljajo. Več kot polovica tistega, kar ostane, se vrača v vodni režim spodnje Save za izgradnjo infrastrukture, potrebne zaradi novih hidroelektrarn. Del sredstev ostaja neporabljen, del pa jih gre tudi za različne študije s področja vodarstva. Skratka: za zagotavljanje poplavne varnosti na terenu ostane bore malo, čeprav tudi Računsko sodišče nedoumno ugotavlja, da bi se, če bi država izvajala redna vzdrževalna dela na vodotokih, poplavna varnost pomembno zvišala.

90 dni za popravke

Ministrstvo za okolje ima zdaj 90 dni časa, da pripravi popravljalne ukrepe, ki jih terjajo revizorji. Poleg jasnih načrtov za naprej zahtevajo tudi opredelitev poplavnih območij ter prečiščenje zakonodaje, tako da ta pri vprašanjih poplaven varnosti ne bo več neusklajena in površinska.

Z ministrstva za zdaj sporočajo, da bodo opravili svojo nalogo, v njej pa med drugim upoštevali tudi ukrepe, ki jih pripravljamo v sklopu akcijskega načrta za izvedbo intervencijskih ukrepov za zmanjševanje posledic poplav, h kateremu se je vlada zavezala v nedeljo. JANA KREBELJ

---