Denarja ne bo nazaj. To je dejstvo, ki ga moramo preboleti.

V Sloveniji preiskovanje bančne luknje poteka tri leta. Težavno in dolgotrajno je tudi zato, ker tožilstvo od nekaterih bank ne more pričakati podatkov o elektronski pošti in korespondenci, ki bi lahko služila kot dokazno gradivo proti vpletenim. A tudi če bodo sodišča obsodila odgovorne, si ljudje ne smejo delati utvar, da bodo ti vrnili ukradeni denar. “Denar je izginil v plesu kupovanja in preprodaje delnic. To je realnost, ki jo bomo morali Slovenci preboleti,” pravi tožilec Jože Kozina.

LJUBLJANA > “V letih 2006, 2007 in 2008 je politika imela poseben interes in potrebo po denarju, da privatizira tako, kot si je zamislila. Ko imamo to sprego, imamo orgijo na borzi in brezglavo kupovanje delnic. S finančno krizo, ki je prepolovila njihovo vrednost, dobimo lahko tudi odgovor, kam je šel denar. Denar je izginil v plesu kupovanja in preprodaje delnic,” je upe, da bodo Slovenci še kdaj videli pet milijard evrov, s katerimi so krpali bančno luknjo, pokopal višji državni tožilec Jože Kozina.

Kozina se s preiskavo bančne kriminalitete ukvarja zadnja tri leta. Pri tem se sooča s številnimi ovirami, je opozoril v četrtek na tretjem popoldnevu za korporativno integriteto, dogodku, ki ga je pripravila Ekonomska fakulteta v Ljubljani. “Ključna napaka države je bila, da je pokrila vse izgube bank in jim dala potuho, račun pa bo izstavljala še našim vnukom,” meni in ocenjuje, da banke zdaj niso zavzete za iskanje krivcev, saj so svoje težave že rešile. Že tri leta tako na tožilstvu čakajo, da bi jim ena od bank poslala vso korespondenco med bankirji znotraj banke in kreditojemalci. Banka naj bi dolgotrajnost postopkov opravičevala s tehnično zahtevnostjo rekonstrukcije starih podatkov, shranjenih na starih elektronskih napravah, kasetah, disketah in podobnem.

Tudi mentaliteta Slovencev tožilcem ni v pomoč pri preiskovanju bančne luknje. Drugače kot Islandci, ki so zahtevali pravno zadoščenje, Slovenci na ljudi, ki so se okoristili, še vedno gledajo kot na tiste, ki so se “znašli”. “Največji očitek je bil zavist, ne pa zavest, da je takšno hitro bogatenje nemogoče na pošten način,” pravi Kozina.

Na okrogli mizi Ekonomske fakultete je sodeloval tudi član uprave NLB Archibald Kremser, ki zagotavlja, da največja slovenska banka preiskuje svojo preteklost in temu namenja veliko truda in časa. Še bolj odločno se je na besede Kozine iz publike odzval Rok Praprotnik, direktor NLB-jevega Centra za skladnost poslovanja. NLB ima po njegovih besedah prav tako težave s hitrostjo organov pregona. Šele pol leta po oddani ovadbi so s policije dobili obvestilo, kateri policijski postaji so odstopili ovadbo. “Kar pomeni,” pravi Praprotnik, “da se pol leta ni dogajalo nič.” Enako dolgo naj bi čakali na odgovor na vprašanje, kateri časovni okvir pri pregledu elektronske pošte je najbolj nujen. “Zdi se mi, da smo banke zagnale kompozicijo vagonov, vendar smo se zaletele v stoječi vagon in se ne premaknemo,” pravi Praprotnik.

Kozina odgovarja, da ljudje v NLB še leta 2012, ko so se nanje obrnili tožilci in policija, niso vedeli, kaj je to zloraba. “Problem je, da so iz te banke, iz tega Avgijevega hleva, zmetali toliko gnoja, da kompozicije ne morejo odpeljati,” pravi.

Marca lani je posebno inšpekcijsko skupino, ki pomaga policiji pri pregledovanju kreditnih map in preiskovanju sumov kaznivih dejanj pri odobravanju posojil, ustanovila Banke Slovenije (BS). Skupino vodi viceguvernerka Mejra Festić, ki med ugotovitvami izpostavlja tudi podeljevanje kreditov na podlagi nepotizma, političnih povezav in osebnih pritiskov. Festićeva opozarja na namerno spregledovanje okoliščin, ki niso govorile v prid odobritvi kredita. To tako imenovano naklepno slepoto je v Sloveniji težko dokazati. Tožilci so zato pred težko nalogo: dokazati morajo, da so storilci ravnali namerno in s polnim zavedanjem.

Na vprašanje, zakaj BS ni ukrepala prej in preprečila slabih praks, je Festićeva odgovorila, da BS ni imela in še vedno nima zakonskih možnosti, da bi pred odobritvijo preverjala postopke podeljevanja posojil.

JANA KREBELJ

---