Denar za drugi tir je, manjka le politične volje

Denar za drugi tir ni nerešljiv problem. Mogoče ga je zgraditi brez povečevanja javnega dolga; z evropskim denarjem, izdajo obveznic in s krediti evropske investicijske banke. Če ga začnemo graditi zdaj, je kredite moč izplačati v 23 letih. Da bi to uresničili, pa ni treba združevati Luke in SŽ v holding niti ustanavljati pristaniške uprave. To je nekaj poudarkov predloga ureditve financiranja prometne infrastrukture, ki so jo pripravili na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

LJUBLJANA > Študijo, ki sta jo po naročilu Luke Koper pripravila ekonomista Aleš Groznik in Jože P. Damijan, so včeraj predstavili na fakulteti. Sloveniji se mudi, saj mora do 26. februarja v Bruselj prijaviti drugi tir in druge infrastrukturne projekte, za katere želi kandidirati za evropski denar. Priložiti pa mora tudi natančen model, kako bo projekt financirala. Ali je ta študija ministrom lahko v pomoč, polna dvorana vodilnih iz slovenske logistike včeraj ni mogla natančno izvedeti, saj sta dva ministra zaradi nujnih obveznosti v zadnjem trenutku odpovedala udeležbo.

Glavni poudarek je bil, da je denar za drugi tir mogoče zagotoviti, manjka le politična volja. “40 milijonov evrov vlaganj na leto za to, da dobiš železniško infrastrukturo, ni velik denar,” meni Jože P. Damijan. A se je na koncu vdal in dejal, da si “upa staviti, da bodo pristojni zamudili in bomo stran vrgli 360 milijonov evrov evropskega denarja”.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Grebenšek, ki je vskočil namesto ministra, je logiste vznejevoljil predvsem s pripombo, da je v Sloveniji še veliko drugih morda še bolj potrebnih projektov, kot je drugi tir.

Potrdil je tudi, da ima tudi Cerarjeva vlada - tako kot že pet vlad pred njo - res na mizi idejo, da bi Slovenske železnice in Luko Koper povezali v holding ter na ta način izpeljali zadolževanje za gradnjo drugega tira. V Slovenskih železnicah so z idejo holdinga vedno simpatizirali, to je potrdil tudi sedanji direktor Dušan Mes. V Luki Koper tej ideji nikoli niso bili naklonjeni.

Tudi Jože P. Damijan trdi, da združevanje obeh logistov ni potrebno. Financiranje drugega tira in celotne železniške infrastrukture lahko izpeljemo prek podjetja Slovenske železnice Infrastruktura in za to ne potrebujemo holdinga, je poudaril: “Holding je neumnost, tega ni nikjer na svetu. SŽ bi si tako samo reševale boniteto.”

Predsednik uprave Luke Drago Matić pa je samo še enkrat spomnil, da že 20 let samo govorimo o drugem tiru. Na koncu pa še ne vemo niti, koliko natančno bi sploh stal drugi tir, zadnja ocenjena vrednost je 1,3 milijarde evrov.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je prav v zvezi s tem opozoril, da ministrstvo ne bo podprlo nobenega projekta, za katerega ne bo zagotovil, da se bodo vložena sredstva vračala: “Ne bomo ponavljali napak iz preteklosti, kot je Šoštanj.”

Nevarnost, da nas bodo blagovni tokovi zaobšli, pa je že blizu, so opozarjali logisti. Avstrijci vlagajo devet milijard evrov v železniško infrastrukturo na koridorju Jadran-Baltik, leta 2023 bo posodobljena pontebska proga iz Italije v Avstrijo. In Slovenije ne bo na glavni osi sever-jug.

KATJA GLEŠČIČ

---