Delavec na minimalcu je pod pragom revščine
Gospodarstvo okreva, krize je konec, zato ne more biti več izgovorov za to, da ne pride do povišanja minimalne plače, so prepričani predstavniki delavcev. Minimalna plača zdaj znaša 790 evrov bruto (604 neto), sindikati predlagajo, da bi se povišala na 830 bruto (630 neto) na mesec.
Foto: STA
LJUBLJANA
> Minimalno plačo prejema približno 8000 delavcev v javnem sektorju in nekaj manj kot 23.000 delavcev v zasebnem sektorju, največ v trgovini in gostinstvu, gradbeništvu in predelovalni industriji.
604 evre neto znaša minimalna plača. 617 evrov znaša prag tveganja revščine. Znesek minimalne plače za tekoče leto določi minister za delo po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji in ga objavi v uradnem listu.
Pod pragom revščine
Znesek, ki ga ti delavci prejemajo za delo, je nižji od zneska, ki v Sloveniji predstavlja prag tveganja revščine. Delavci z minimalno plačo mesečno zaslužijo 604 evre neto, medtem ko je prag tveganja revščine postavljen pri 617 evrih.
Drugi argument, s katerim sindikati zahtevajo dvig minimalne plače, je evropska socialna listina, ki zavezuje tudi Slovenijo. Evropska socialna listina pravi, da mora minimalna plača delavcu omogočiti dostojno življenje. “Šteje se, da to določa takrat, ko je razmerje med minimalno plačo in povprečno plačo 60 odstotkov,” pojasnjuje Jakob Počivavšek iz sindikata Pergam. V Sloveniji je to razmerje komaj kaj čez 50 odstotkov.
Zakon o minimalni plači pravi, da se mora ta usklajevati enkrat letno, in sicer najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. A zdaj so za dvig izpolnjeni tudi drugi pogoji, kot sta gospodarska rast in rast zaposlenosti, pravijo v sedmih sindikalnih centralah, ki skupaj predlagajo zvišanje. “Izboljšuje se poslovanje gospodarskih družb. Po zadnjih podatkih Ajpes so se neto čisti dobički gospodarskih družb v letu 2015 glede na leto 2014 povišali za 127 odstotkov, na 1,6140 milijarde evrov. Prav tako so se povečali čisti dobički v predelovalni dejavnosti za 28 odstotkov, v dejavnosti trgovine za 120 odstotkov in ne moremo mimo dejstva, da si v trgovini nekateri menedžerji z lahkim srcem izplačujejo polmilijonska izplačila, ki jih prigarajo njihovi zaposleni na minimalni plači,” pravi Andreja Poje iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
V času krize ni prišlo do znižanja
Sindikati so zvišanje minimalne plače na 830 evrov bruto (630 neto) predlagali pred petkovo sejo ekonomsko socialnega sveta. Na seji se bodo predstavniki delodajalcev, delojemalcev in vlade pogovarjali o letni uskladitvi minimalne plače. Če bo uskladitev upoštevala le rast cen življenjskih potrebščin, bi se minimalna plača povišala za 0,5 odstotka oziroma za približno štiri evre bruto (približno 2,6 evra neto).
Za delodajalce bi bilo še to preveč. Ob lanski deflaciji se minimalna plača ni znižala, zato naj se zdaj ne povišuje, pač pa ostane nespremenjena, poudarja Jože Smole iz Združenja delodajalcev Slovenije. Sindikati se zdaj sklicujejo še na gospodarsko rast in druge ugodne kazalce, a delodajalci odgovarjajo, da se v kriznih letih, ko so bili ti kazalci negativni, minimalna plača ni zniževala. Delodajalci še opozarjajo, da vsakršno povišanje minimalne plače delodajalcem prinese višje stroške, kot se to pozna na plačnih izpiskih zaposlenih. Ob zdajšnji višini minimalne plače skupni stroški delodajalca znašajo 918 evrov. Če bi se plača povečala za 0,5 odstotka, bi delavec dobil 2,6 evra več, stroški delodajalca pa bi se povečali za 4,6 evra. Največ bi torej od povišanja pobrala država.
Lahko zaprosijo za denarno socialno pomoč ...
Minimalna plača je v Sloveniji je še enkrat višja kot v državah višegrajske skupine, ki predstavljajo našo glavno konkurenco in referenčno skupino, pa poudarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). “Vsak glas za povišanje minimalne plače je glas proti delovnim mestom in tujim vlaganjem. Vsako usklajevanje, ki bo upoštevalo kaj drugega kot cene, je za gospodarstvo nesprejemljivo,” pred petkovo sejo socialnih partnerjev svari Samo Hribar Milič z GZS.
Na GZS še pravijo, da so delavci z najnižjimi plačami upravičeni do višjih splošnih in posebnih olajšav, med mesečne prejemke pa jim je treba po mnenju GZS šteti še povprečno sto evrov, ki jih prejemajo za malico in prevoz na delo. Poleg tega imajo delavci na minimalni plači lažji dostop do socialnih transferjev, kot so otroški dodatki, štipendije, subvencije za plačilo vrtca ali za šolsko malico in kosilo. Nenazadnje lahko prejemniki minimalne plače zaprosijo za denarno socialno pomoč, naštevajo na GZS.
Poudarjajo tudi, da je minimalna plača v primerjavi s povprečno v zadnjih letih precej hitro naraščala. “Uravnilovka je vse večja, kar produktivne zaposlene demotivira, da bi delali več,” menijo.
JANA KREBELJ