Dekani ogorčeni zaradi napovedanih rezov v visokem šolstvu

Dekani ljubljanskih fakultet, vodstvo univerze, študenti in predstavniki visokošolskih sindikatov so ogorčeni nad napovedanimi rezi v visokem šolstvu, ker da bodo resno ogrozili obstoj večine strok na univerzi. Tako naprej ne morejo več, izhod je ali dobiti več denarja ali začeti zapirati fakultete, je osnovno sporočilo s sredine razprave.

LJUBLJANA > Na javni razpravi v organizaciji filozofske fakultete je rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik spomnil, da univerza tako kot visoko šolstvo in znanost kontinuirano izgublja javni denar že od leta 2011. Univerze izvajajo 20 odstotkov več programa, kot so ga pred začetkom bolonjske reforme.

Država nima vizije pri visokem šolstvu

“Rezerv za ohranjanje študijskih programov in njihove kakovosti ni več. Grozi nam, da bo univerza počasi izginila s svetovnega seznama,” je poudaril Svetlik in opozoril na pomanjkanje vizije države pri visokem šolstvu, ki gre po njegovi oceni povsem v nasprotno smer od zapisanega v nacionalnemu programu visokega šolstva.

Da gre za širši družbeni problem in da vsako dodatno zmanjševanje denarja lahko pomeni finančni zlom univerze, je opozoril predsednik upravnega odbora univerze Janez Hribar. Zato zahtevajo vrnitev denarja univerzi iz leta 2011 oziroma 178 milijonov evrov, kajti lani so dobili 20 milijonov manj. Zahtevajo tudi, da vlada takoj pristopi k udejanjanju odločbe ustavnega sodišča in pripravi zakon o financiranju visokega šolstva ter zagotovi dodaten razvojni denar.

Manj zaposlenih, večji obseg dela

V nadaljevanju so dekani posameznih fakultet opozarjali, da jim uredba o financiranju visokega šolstva vsako leto odmerja manj denarja, da se dramatično zmanjšuje število zaposlenih, povrhu pa so morali izpeljati bolonjsko študijsko reformo, ki namesto prejšnjih štirih pomeni pet študijskih let in posledično vsaj za petino povečan obseg dela.

“Bolonja nam nalaga tudi stalno skrb za zagotavljanje kakovosti, kar se preverja v zapletenih postopkih ponovnih akreditacij in kar je ob nenehnem krčenju denarja vedno težje zagotavljati,” je bilo slišati.

Začetek izumiranja tehnične inteligence

Kritično stanje na nekaterih fakultetah je opisal dekan fakultete za elektrotehniko Igor Papič, ki je prepričan, da smo na začetku izumiranja tehnične inteligence v Sloveniji. Zaradi pomanjkanja interesa so na fakulteti namreč prepolovili vpisna mesta iz 300 na 150. Ali nas sploh še kdo rabi, je vprašal.

Fakulteta za družbene vede je pozdravila bolonjsko reformo, saj so menili, da mora biti ta “šolski sistem, ki odgovarja ZDA, Veliki Britaniji in Nizozemski, nekaj dobrega za nas”. A način, na katerega smo uvedli bolonjski sistem, je popolnoma napačen, je ocenil dekan fakultete Bojko Bučar. Kot je dejal, se fakulteti kljub varčevanju na vseh ravneh, tudi pri plačah zaposlenih, vseeno ne izide. Tako naprej ne gre več, je dejal in dodal, da lahko “začnejo zapirati fakulteto”.

STA

---