Davčne blagajne se obetajo 1. januarja 2016

Če ne bo prišlo do zapletov, bi lahko davčne blagajne v Sloveniji uvedli januarja leta 2016, je danes na Davčni konferenci v Portorožu napovedal Peter Jenko s Finančne uprave (Furs). Kakšne natančno bodo, še ni dorečeno, so pa bile po njegovih besedah dosedanje ocene o stroških uvedbe davčnih blagajn precej pavšalne.

PORTOROŽ > Peter Jenko je pred udeleženci dvodnevne konference v organizaciji Slovenskega inštituta za revizijo povedal, da glede davčnih blagajn ostaja odprto vprašanje, ali bodo te neposredno prek spleta povezane s Fursom ali pa se bodo odločili za sistem, ki temelji na tehnologiji hranjenja podatkov lokalno na blagajni.

Za nakup oziroma zamenjavo naprav 200 do 300 evrov

Oba sistema imata prednosti in slabosti, je dejal in dodal, da so bile dosedanje ocene o stroških uvedbe prvih precej pavšalne. Tako je v primeru zavezancev, ki že danes uporabljajo elektronske naprave z možnostjo dostopa do spleta, pričakovati, da si ponudniki ne bodo mogli privoščiti zaračunavanja dodatnih stroškov za nadgradnjo sistema.

Za ostale zavezance pa naj bi se vstopni stroški, vezani na nabavo oziroma zamenjavo ustreznih naprav, gibali med 200 in 300 evrov, je ocenil Jenko.

Davčne blagajne je vlada napovedovala že v začetku leta 2011, nato pa tudi zaradi nasprotovanja gospodarstva te načrte opustila in sredi leta 2013 uvedla nekaj milejšo različico, namreč prepoved uporabe računalniških programov, ki omogočajo naknadno spreminjanje podatkov na računih.

Nepravilnosti padle s 50 na 4,4 odstotka, višji prilivi davka

S temi, t.i. virtualnimi davčnimi blagajnami so na Fursu zadovoljni. Kot je povedal Jenko, so od tedaj ugotovljene nepravilnosti pri davčnih nadzorih padle s 50 na 4,4 odstotka, zaznali so tudi višje prilive davka od dohodka pravnih oseb in dohodka iz dejavnosti.

Med julijem 2013 in novembrom 2014 je bilo opravljenih 2635 davčnih nadzorov, nepravilnosti pa so ugotovili v 116 oziroma 4,4 odstotka primerih, medtem ko so pred uvedbo virtualnih blagajn nepravilnosti ugotavljali v kar 50 odstotkih nadzorov.

Pri davku od dohodkov pravnih oseb so v letu 2013 v 28 dejavnostih zaznali povečanje prilivov, in sicer v povprečju za 19,3 odstotka glede na leto prej. Največje povečanje so zabeležili v dejavnosti restavracij in gostiln (za 26,2 odstotka) ter strežbe pijač (za 59,3 odstotka).

V istem obdobju so iz naslova davka od dohodka iz dejavnosti v 34 dejavnostih zabeležili povečanje za 41,6 odstotka glede na leto 2012. Največjo rast prihodkov so zaznali v dejavnosti restavracij in gostiln (za 47,7 odstotka), strežbe pijač (za 121,7 odstotka) ter v dejavnosti okrepčevalnic in podobnih obratov (za 76,9 odstotka). Poleg tega je bilo v osmih mesecih od avgusta 2013 do marca 2014 za 96 milijonov evrov več prostovoljno plačanega DDV kot v enakem obdobju prej, je povedal Jenko.

Med prioritetami obdavčitev nepremičnega premoženja

Pred Jenkom je nastopila generalna direktorica direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov na ministrstvu za finance Irena Popovič. Ocenila je, da v Sloveniji v primerjavi z državami EU in OECD z vidika konkurenčnosti ni prostora za dodatne obremenitve na področju neposrednih davkov.

Poleg že sprejetih novosti, ki so oziroma bodo stopile v veljavo v tem letu, se je Popovičeva dotaknila tudi obdavčitve nepremičnega premoženja, ki ostaja ena od prioritet in za katerega vlada želi, da bi prvo odmero davka izvedli že v letu 2016.

Pri tem bodo potrebne spremembe več drugih zakonov, cilj pa ostaja uvedba enotnega sistema obdavčitve, ki bo zajel kar največ nepremičnin ne glede na lastništvo, ter da se davčna osnova določa na preprost, enoten in mednarodno primerljiv način. Ob tem se bo zasledovalo oblikovanje preprostejše, stabilne in robustne davčne osnove, ki bo temeljila predvsem na javno dostopnih in preglednih podatkih, je dodala Popovičeva.

STA

---