Davčne blagajne obvezne za vse

Slovenski prodajalci blaga in storitev bodo predvidoma od septembra prihodnjega leta naprej pod stalnim drobnogledom finančne uprave. Za to bodo poskrbele davčne blagajne.

Slovenski prodajalci blaga in storitev bodo predvidoma od septembra prihodnjega leta naprej pod stalnim drobnogledom finančne uprave. Za to bodo poskrbele davčne blagajne. Foto: Susana Vera
Slovenski prodajalci blaga in storitev bodo predvidoma od septembra prihodnjega leta naprej pod stalnim drobnogledom finančne uprave. Za to bodo poskrbele davčne blagajne. Foto: Susana Vera

LJUBLJANA > Strožji nadzor, ki se je nad izdajanjem računov začel julija lani, je samo iz naslova več pobranega DDV v državni proračun v letu dni navrgel približno sto milijonov evrov. A ta nadzor je temeljil in še vedno temelji predvsem na višjih kaznih za tiste, ki bi jih zalotili pri brisanju računov. Obseg sive ekonomije ostaja še vedno visok; na letni ravni naj bi se gibal med štirimi in osmimi milijardami evrov.

Davčne blagajne do septembra

Da je treba iti korak dlje in uvesti prave davčne blagajne, ki bi omogočale stalen nadzor nad izdajanjem računov, se je koalicija zavezala že v koalicijski pogodbi, včeraj pa je vlada na svoji seji naredila prve korake v to smer. “Slovenija prehaja na sistem davčnih blagajn s prenosom v realnem času,” je strožji ukrep za preprečevanje sive ekonomije napovedal minister Dejan Židan.

Cilj vlade je uvedba davčnih blagajn do prvega septembra 2015. Obvezne naj bi bile za vse, tudi za odvetnike in zdravnike. Do takrat bo državni zbor sprejel vse potrebne zakonske spremembe, država pa bo pripravila sledilne matrice za računalniško sledenje izdajanju računov. Vlada se je namenila preučiti tudi možnosti za povrnitev stroškov poslovnim subjektom, ki bodo morali investirati v nove davčne blagajne.

Včeraj napovedanemu načinu uvedbe davčnih blagajn nasprotujejo tako v gospodarski (GZS) kot obrtni (OZS) zbornici. V GZS pravijo, da so za davčne blagajne, a pod pogojem, da hkrati pride do znižanja davčnih stopenj. Obrtniki pa menijo, da davčne blagajne ne bodo rešile problema sive ekonomije. Največja težava namreč niso tisti, ki izdajajo račune, pač pa “šušmarji”, ki ne uporabljajo nikakršnih blagajn, opozarjajo. “Če davčne blagajne bodo, pa morajo biti obvezne za vse, ki poslujejo z gotovino, stroške pa naj nosi država,” še menijo v OZS.

Sredi seje se je ministrom pridružil še novi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. DZ ga je potrdil zgodaj popoldne s 53 glasovi za in 14 proti.

Še nič o DUTB

Med temami, ki jih je včeraj obravnavala vlada in ki bi lahko kaj navrgle v državno blagajno, je bil tudi nadzor nad izplačili zaposlenim v DUTB oziroma slabi banki. Ministri razprave včeraj še niso zaključili in niso sprejeli sklepov, saj so presodili, da morajo zadevo bolje preučiti in med drugim počakati še na poročilo računskega sodišča. Že na osnovi podatkov, ki jih imajo, pa so po besedah premierja Mira Cerarja ugotovili, da obstaja resna skrb.

“Prejemki so nerazumno veliki,” mesečne plače vodilnih v DUTB, ki se gibljejo okrog 20.000 evrov, komentira Cerar. Dokler vlada ne bo zaključila obravnave, bodo vodilni še vedno delali za takšen denar. O predlogu, da bi se njihove plače razpolovile, vlada včeraj še ni odločala. Vodilni v DUTB so sicer v primeru prepolovitve plačila že omenjali svoj odstop, prihodnji teden pa se nameravajo javno odzvati na “neresnice o DUTB”.

JANA KREBELJ


Najbolj brano