Davčne blagajne: malo jeze, veliko potrpljenja, pa bo šlo

Davčne blagajne, ki so od soboto, 2. januarja, obvezne za vse, ki poslujejo z gotovino, je do sobote popoldne uporabljala komaj slaba tretjina od skupaj 70.000 zavezancev. A na Finančni upravi (Furs) so zadovoljni, saj se zavezanci pospešeno vključujejo v sistem. Sobotni obhod prodajalcev na Primorskem je pokazal, da večji del prodajalcev davčne blagajne uporablja, nekateri pa še uporabljajo vezano knjigo računov ali posebno aplikacijo. Na terenu so že v soboto bili davčni inšpektorji, tudi na Primorskem.

“Opažava, da sistem zahteva več časa za tiskanje računa,” sta na silvestrovo 
ugotavljali Nada Jakopin in Branka Šišljagić iz prodajalne Steklarne Rogaška.  Foto: Biljana Pavlović
“Opažava, da sistem zahteva več časa za tiskanje računa,” sta na silvestrovo ugotavljali Nada Jakopin in Branka Šišljagić iz prodajalne Steklarne Rogaška.  Foto: Biljana Pavlović

PRIMORSKA > V soboto do 15. ure je Furs prejel v potrditev 1,1 milijona računov. Ko bo sistem zaživel v polni meri, bodo v potrditev dobili od tri do pet milijonov računov dnevno. Na Fursu pričakujejo, da bo sistem deloval brezhibno. Trdijo, da je bil v soboto povprečni odzivni čas Fursa za potrditev računa pet stotink sekunde. A v soboto popoldne je davčne blagajne uporabljalo šele približno 20.000 zavezancev. Nekateri namreč še čakajo digitalna potrdila, brez katerega davčna blagajna ne deluje, drugi pa so jih že prevzeli, a nimajo še blagajne z ustreznim računalniškim programom. Tisti, ki torej davčnih blagajn še nimajo, lahko uporabljajo vezano knjigo računov ali posebno aplikacijo. Od 2. januarja morajo biti davčno potrjeni vsi računi.

Na OMV štiri minute za račun

Nekaj težav je bilo v soboto dopoldne na bencinskem servisu OMV. Ravno naš račun za gorivo je iz blagajne prišel rekordno počasi. Štiri minute sva namerila s prodajalcem. Seveda smo tako dobili račun brez tako imenovane EOR številke. To se zgodi vselej, ko blagajni ne uspe vzpostaviti kontakta s Fursom v dveh sekundah. A tudi tak račun je pravilen in prodajalec ni kršil zakona. Mi smo odnesli svoj račun in končno lahko odšli, blagajniški sistem OMV je v prihodnjih urah znova poiskal kontakt s Fursom in bo potrdil račun. Pri sosednji blagajni se je zaradi tega medtem nabrala vrsta kupcev.

Koprčanka Silva Baruca, lastnica frizerskega salona in predsednica sekcije frizerjev pri Obrtni zbornici Slovenije, je v soboto dopoldne prišla v salon samo zaradi davčnih blagajn, sicer bi imela prost dan. “Prej sem imela navadno blagajno na tipke, zdaj pa ravno čakam računalničarja, da bova vadila, kako to gre, da bo pravilno izvedeno,” je povedala. “Za tiste, ki delamo z rokami, frizerje, maserje, kozmetičarke, pa so davčne blagajne ena navadna polomija. Na žalost vidim tu predvsem nemoč obrtnikov oziroma nespoštovanje vlade do obrtnikov. Veliko obrnikov bo zdaj raje zaprlo obrt, predvsem tisti, ki delajo sami in nimajo zaposlenih, namesto da bi delali na kaj prinesli državi,” ocenjuje Silva Baruca. “Predlani je bilo 2700 registriranih frizerskih objektov na obrtni zbornici, lani le še 1300. Res se jih je nekaj izpisalo, vsi ostali so pa so zaprli. In ti, ki so zaprli, bodo zdaj delali na črno in bodo nam nelojalna konkurenca, saj je to delo na domu težko odkriti, tako da je zakon o davčnih blagajnah za nas v resnici nesmiseln. Na vse to smo na obrtni zbornici vseskozi opozarjali, a zaman. Če bi znova uvedli pavšal, bi bilo to najboljše za državo, saj bi tako dobila največ. Namesto tega smo zdaj stimulirani, da delamo čim manj,” pravi Silva Baruca.

Na stebru pred vhodom na koprsko tržnico je zalepljen zdaj že dobro znan zeleni napis. Ob stebru ima namreč stojnico s siri in mlečnimi izdelki podjetje Bio dobrote iz Postojne. “Če jih je treba imeti, jih pač imamo,” o davčnih blagajnah komentira Kristina Marc, medtem ko s premraženimi prsti pri treh stopinjah Celzija tipka po ekranu majhnega tabličnega računalnika, ki je v resnici davčna blagajna. “Povezava za zdaj dela, nekajkrat je sicer malo 'zatrokiralo', a se je hitro rešilo. Prej smo imeli drugačno blagajno, na tipke. Če bodo stranke imele potrpljenje in čakale na račun ter da mi vtipkamo vse potrebno, potem bo vse v redu,” je dejala. “In seveda bomo stranke morali vzeti račun, sicer bomo mi morali plačati kazen,” je pripomnil osveščeni kupec, ki je čakal na sir.

Za njim je možakar v režo avtomata za prodajo svežega mleka ravno metal kovance in vzel steklenico mleka, računa pa tam tudi po novem ni dobil. Enako tudi na avtomatu za pijačo na koprskem potniškem terminalu. “Ne, za samopostrežne avtomate zakon o davčnih blagajnah ne velja. Že do sedaj pri njih niso dobil računa in tudi po novem ga ne zahtevajo, saj bi bilo to nemogoče izpeljati,” so nam povedali na koprski podružnici podjetja Automatic Service, ki upravlja s samopostrežnimi avtomati.

Cvetličarka Nadja Baruca takoj po devetih dopoldne, ko je komaj odprla, je ravno čakala na prvo stranko, ki bi jih izdala račun z davčno blagajno. “Prej sem imela navadno blagajno na tipke, zdaj pa sem dobila tole tablico, tako da sem se morala najprej sploh učiti delati z računalnikom in si zapisovati korak po koraku, kaj je treba pritisniti. Še dobro, da sem prej imela vsaj telefon z ekranom na dotik, sicer bi bila čisto mrzla pri tej tablici,” ni navdušena nad novostjo, za katero je morala skupaj odšteti približno 500 evrov. “Teden dni se že uvajam in je do sedaj šlo gladko. Upam, da bo tudi zdaj, ko gre zares. Za vsak primer imam tukaj tudi knjigo vezanih računov,” nam je pokazala. “Nerodno bo tudi to, da ko bova dve cvetličarki na delu, se bova morali prijavljati in odjavljati, če bova hoteli izdati račun. Država nas podjetnike čedalje bolj nadzira, to je to,” sklene Baruca.

“Ja, pri nas bo v prihodnje ena samo čistila ribe, druga pa samo računala, da se nama ne bo treba stalno prijavljati in odjavljati,” pravi Sabina Stepan iz ribarniškega pulta Mevimar na koprski tržnici. Tam so se prodajalci morali še posebej opremiti, saj je delo z ribami povezano z ledom, vodo in mokrimi rokami. Tablične računalnike, ki so davčne blagajne, so zato obdali z nepremočljivo plastiko, ki pa je še vedno dovolj tanka, da lahko tipkajo po ekranu. “In to ne z mokrimi rokami, ampak s posebnim pisalom. Vsi smo si jih priskrbeli,” pove Andrejka Bonja iz ribarnice Bonja. “Drugače pa danes ni bilo nobenih težav s povezavo,” pravi njena kolegica Andreja Robar.

Prva novoletna sobota, ko na koprski tržnici ni bilo toliko vrveža kot sicer ob sobotah, tako še ni pravi pokazatelj. “Ob sobotah, ko je gneča, zna biti problem to čakanje na račune. Pri ribah, kjer se cene dnevno spreminjajo, namreč ne moremo imeti že vnesenih artiklov, ampak moramo tipkati vsako ceno posebej,” meni Andrejka Bonja.

Veliki H&M (še) nima davčnih blagajn

Pri tistih, ki imajo novejšo računalniško opremo, ni bilo težav pri prilagajanju na davčne blagajne. Več težav so imeli tisti s starejšimi sistemi.

Med tistimi, ki jim ni uspelo davčnih blagajn urediti do roka, je tudi veliki trgovec s tekstilom H&M, tako da prodajalci na blagajnah zdaj v knjige vezanih računov ročno vpisujejo zaračunane zneske. En izvod računa iz vezane knjige s skupnim zneskom nakupa dobi tudi kupec, k temu pa pripnejo še blagajniški izpisek. Menda utegnejo biti brez blagajn še dva meseca, so nam namignili v njihovi trgovini v centru Tuš v Kopru.

Davčni inšpektorji so zavili v Piran

“Nič posebnega ni danes, davčne blagajne imamo že kakih 15 dni, tako da je že vse utečeno. Le nekateri vozniki še vedno nočejo vzeti računa. Jim ga dam v roko skupaj z denarjem, a še tako ga nekateri odvržejo kmalu zatem,” pravi Iztok, ki dela v hiški Okolja ob vhodu v Piran in zaračunava parkirnino. V soboto dopoldne so prav tam že imeli obisk inšpektorjev, ki so ugotovili, da je vse urejeno, kot mora biti.

Da je račun zlezel iz blagajne, res ni bilo treba čakati dolgo; vsega skupaj nekaj sekund več, smo se prepričali. Če bi trajalo veliko dlje, bi se ob izhodu iz mesta nabrala kolona, v sezoni bi to bilo nevzdržno. Za vsak primer, če bi internetna povezava padla, imajo v predalu tudi vezano knjigo računov.

V trgovinici z izdelki ročne obrti Pika na i davčne blagajne nimajo. “Pri nas imamo vezano knjigo računov. Pred sezono se bomo odločili, da bomo še imeli vezano knjigo ali pa davčno blagajno,” je povedala lastnica trgovine Urška, vesela, da je prvi dan novega leta imela kar precej kupcev, predvsem turistov. “V Italiji že dolgo velja, da mora kupec vzeti račun. Včasih ga vzamem, včasih pa tudi ne,” prizna italijanska turistka. Eno izmed domačink pa jezi nagradna igra zbiranja in pošiljanja računov Fursu. “15.000 evrov nagrade! Pa saj to je nezaslišano, to delajo z našim denarjem?! Mar bi ga porabili za bolj nujne stvari. Ljudje pri davkih ne zaupajo več, da gre denar tja, kjer je nujno in dobro za vse. Tega vtisa nagradna igra ne izboljšuje.”

Vse gladko teče tudi v Sončku, trgovinici s časopisi in drugim. Računalniški program so nadgradili že začetku decembra in od tedaj izdajajo davčno potrjene račune. “Doslej smo smo izdali sedem računov, vse poteka v redu,” je izkušnje sobotnega dopoldneva z davčno blagajno orisal Lean, ki prodaja vstopnice za Pomorski muzej v Piranu: “Računi so večji kot prej, zato jih dvakrat prepognem in stisnem v roke obiskovalcem skupaj z vstopnicami.”

Posla za prodajalce davčnih blagajn ne manjka

“Ta mesec smo imeli ogromno dela, večkrat smo, potem ko smo popoldne zaprli trgovino, tu ostali do desetih zvečer, da smo vse utegnili urediti za naše stranke. Novih naročil za zdaj ne sprejemamo več, prednost imajo naše stranke, če bodo še kaj potrebovale. Mi namreč ponujamo celotno storitev,” je povedal Aleš Bellich iz koprske trgovine Argenti Plus. Da kovačeva kobila obuvalo večkrat dobi pozno, drži tudi v njihovem primeru. “Dva dni imamo davčne blagajno, prej ni bilo časa, ker smo imeli toliko dela za druge. A vse dela gladko,” je zadnji dan starega leta še povedal Bellich.

V Novi Gorici je šlo brez težav

Prodajalci in gostinci v središču Nove Gorice, pri katerih smo se ustavili v soboto zgodaj dopoldne, so v en glas odgovarjali, da z novostjo nimajo težav. “Dan je resda še dolg,” se sicer pošali trgovka v prodajalni Bags and More. Strank je namreč dotlej imela malo in v tistem trenutku se je z “velikim bratom” pri dacarjih najbrž hkrati povezovalo razmeroma malo blagajn.

V Slaščičarni, kot pravijo Kavarni in restavraciji Pecivo, se je tako kot vsako soboto gnetlo gostov na jutranji kavi. A zaradi davčnih blagajn niso bili postreženi nič kasneje. “Normalno deluje, kvečjemu se račun tiska sekundo dlje,” je jedrnata natakarica Nevenka. Novosti so se prilagodili že pred časom in posodobili ves računalniški sistem.

Uslužbenka Mestnih storitev, upravljalca tržnice v Novi Gorici, nam tudi pokaže, da povezave “šibajo”. Je ena od tistih, ki bodo tako rekoč v žepu morali nositi blagajno, ker z denarjem poslujejo na terenu, in zanjo to pomeni s seboj nositi tablico in mini tiskalnik.

Zakonca Gabršček z ekološke kmetije iz Kamnega sta prišla v Novo Gorico prodajat sire in druge izdelke. Za razliko od drugih sta poslovala “po starem”. A ne zato, ker bi jima najmanj nekaj sto evrov za blagajno predstavljalo velik strošek.

“Lani sva kupila dve blagajni, da bi se prilagodila novostim, a zdaj nobena ni dovolj dobra, da bi se povezala z davčnim uradom,” razložita. Še sredi decembra nista vedela, kaj kupiti, da bo prav. Zdaj pa čakata, ker ima podjetje, pri katerem sta naročila posodobitev, polne roke dela.

Številni pa so si naprave, kot kaže, priskrbeli pravočasno, tudi urar in zlatar Ivan Šulin. V soboto še ni imel priložnosti preizkusiti novosti, ki stane tudi 1000 evrov, je pojasnil. Upa le, da ne bo treba še seči v žep.

“Ni davčna, ampak moja blagajna”

V ilirskobistriški Parfumeriji Jelka so se s komentarjem obrnili neposredno na davčno upravo. Lastnica (ime hranimo v uredništvu) je ostra: “Davčna blagajna ni vaša blagajna, saj sem jo sama le stežka kupila (503 evre), ko pa je moja stara še popolnoma ustrezala dosedanjim standardom. Vrata moje trgovine so ves čas odprta za vas in vaše kontrole. Že 25 let dokaj redno plačujem dajatve, zato zaradi mene ni lukenj v našem proračunu. Če pa jo bom jaz in 70.000 drugih rešili - in to, da ste z vašo veleumno nagradno igro brezplačno dobili 2,000.000 davčnih inšpektorjev, ki nas bodo pridno kontrolirali - nas kar ožemajte. Ampak vedite, da zato vaša sposobnost rešitve problema ni nič večja. Naložili ste jo na hrbte malih ljudi. Kot vedno.”

Program in povezava z davčno upravo nista delovala niti za Moniko Predalič, ki je na sobotnem sejmu na bistrškem Placu postavila stojnico z izdelki. “Program še ne deluje,” je povedala Predaličeva in dodala, da uvedba davčnih blagajn nanje ne bo vplivala; že do sedaj so bili redni davčni plačniki. “Pomeni le strošek, saj smo morali blagajno kupiti. Je pa nekaj negotovosti in neodgovorjenih vprašanj na strani državne davčne uprave. Podjetnik se mora o o celotni uvedbi davčnih blagajn poučiti sam, na dodatna vprašanja pa ne dobivamo odgovorov.”

Novinarji PN


Najbolj brano