Danilo Türk nima popolne podpore slovenske politike

Ni bilo presenečenje, da je ves slovenski vladni vrh podprl kandidaturo Danila Türka za generalnega sekretarja Združenih narodov. Mnenja o njegovih dejanskih možnostih, da se zavihti na prestižni položaj, pa so deljena.

LJUBLJANA > Odveč je poudarjati, da je funkcija generalnega sekretarja Združenih narodov krona politične kariere za vse karierne diplomate, tudi globalno bolj znane od Danila Türka. Hkrati pa uspešnost kandidature ne bi bila zgolj odlična promocija za Slovenijo, temveč tudi možnost za njeno boljše pozicioniranje v globalni politiki in v mednarodnih ekonomskih odnosih.

“Za mano je 30 let v ZN in za mano je Republika Slovenija, ki je verodostojna država. Poznam zelo veliko ljudi, v vseh regijah sveta, in veliko ljudi pozna mene,” je Türk izjavil na nedavnih dnevih slovenske diplomacije na Brdu. Kot izkušen diplomat je brez težav dobil podporo vladajoče politike. “Že to, da Slovenija kandidira s kredibilnim in najboljšim možnim kandidatom, je velik uspeh. Zato od vseh političnih dejavnikov pričakujem, da stopimo skupaj v interesu Slovenije,” je kandidaturo pospremil predsednik vlade Miro Cerar.

Türk ni poenotil slovenske politike

A se je pričakovano zapletlo že na domačih tleh, saj opozicija ni navdušena nad Türkovo kandidaturo. “Türk je v slovensko diplomacijo uvedel merilo moralno-politične primernosti in nekaterim nekdanjim kolegom onemogočil opravljanje poklica. Poleg tega je nasprotoval tako plebiscitu o samostojnosti leta 1990 kot referendumu o vključitvi v EU in Nato leta 2003. Z državnim odlikovanjem nekdanjemu vodji slovenske komunistične tajne policije pa je dosegel kontinuiteto s politiko, ki je na Slovenskem vladala po letu 1941,” je oster Dimitrij Rupel, ki označi Türka za neprimernega kandidata. Slovenska desnica je v njem videla predvsem izvrševalca zamisli nekdanjih privržencev komunističnega režima in njihovih lobijev. Opozarja na njegovo izjavo o povojnih političnih pobojih kot drugorazredni temi, s čimer naj bi zasmehoval človekove pravice.

Uradni postopek za izbiro generalnega sekretarja Združenih narodov se je začel 15. decembra, ko je predsednik generalne skupščine OZN povabil članice k predstavitvi kandidatov. Kandidati bodo od marca imeli priložnost za neobvezne pogovore z državami članicami. Varnostni svet naj bi začel izbirati kandidata julija 2016, do jeseni pa naj bi bil tudi izbran. Delo generalnega sekretarja naj bi nastopil 1. januarja 2017. Mandat traja pet let.

Za položaj generalnega sekretarja je precej zanimanja v vzhodnoevropskih državah, ki naj bi bile po nepisanem pravilu na vrsti, da iz njihovih vrst izvolijo prvega moža ZN. Konkurenca je huda. Pred Slovenijo sta svoja kandidata uradno predlagala Hrvaška in Makedonija. Naša južna soseda je predlagala Vesno Pusić, Makedonija pa Srgjana Kerima, nekdanjega predsednika generalne skupščine ZN. Črna gora je prav tako potrdila kandidaturo ministra za zunanje zadeve Igorja Lukšića. V Srbiji razmišljajo o Vuku Jeremiću, v Bolgariji o Irini Bokovi, aktualni generalni sekretarki Unesca, v Litvi pa o predsednici Dalii Grybauskaite.

V diplomatskih krogih in v javnosti se je tudi utrdilo prepričanje, da je dozorel čas, da bi generalna sekretarka postala ženska. A ni nujno, da bo izvoljena oseba res ženska in da bo res iz vzhodne Evrope.

Nikomur se ne sme zameriti

Kandidat za generalnega sekretarja mora biti predvsem nekonfliktna oseba, ki se ni zamerila velesilam. Brez tihe podpore ZDA je kandidat neizvoljiv. Generalnega sekretarja formalno res izbere skupščina ZN, v kateri ima vsaka država en glas, a le na podlagi predloga Varnostnega sveta, v katerem ima pet stalnih članic možnost veta. To hkrati pomeni, da kandidat v preteklosti ni smel zastopati stališč, ki bi posegala v ruske, ameriške ali kitajske nacionalne interese.

V tem pogledu bi bil kandidat iz Slovenije idealen. A bi se po drugi strani lahko zapletlo zaradi ameriške podpore. Nekdanji veleposlanik ZDA v Sloveniji Mu-ssomelli je namreč že pred časom izjavil, da Türk ni primeren kandidat za generalnega sekretarja. Slovenski diplomati s Karlom Erjavcem na čelu pa trdijo, da jim doslej še nobena država ni izrazila zadržkov glede kandidature. Slednjo je Türk najavil že pred enim letom, v tem obdobju pa je z njo seznanil večino svojih diplomatskih znancev po svetu. Pri tem mu stoji ob strani slovenska diplomatska služba, za katero bo lobiranje za kandidaturo velik izziv.

Izbor je večinoma tajen

Dogovori v Varnostnem svetu, ki odločilno vplivajo na izbor, bodo večinoma tajni, čeprav si OZN v zadnjem času prizadeva za večjo transparentnost. Zaradi tega lahko pride do nepričakovanih zasukov, saj že najmanjša napačna poteza kandidata, njegove države ali njegove ekipe pomeni odtegnitev podpore ene od stalnih članic. Sedanji generalni sekretar Ban Ki Moon pred desetimi leti ni veljal za prvega favorita, čeprav je prvi uradno predstavil svojo kandidaturo. Tedaj je kandidiralo sedem posameznikov, šest iz Azije in ena Evropejka, Južnokorejec pa se je počasi prebijal iz kroga v krog do zmage.

Prav diplomatski pogovori in spretnosti bodo odločilno vplivali na izbor, saj formalne pogoje, da imajo kandidati vodstvene in menedžerske sposobnosti, obsežno znanje na področju mednarodnih odnosov ter močne diplomatske, komunikacijske in večjezične veščine, izpolnjuje marsikdo na diplomatskem in političnem odru.

Danilo Türk

Plusi

> prihaja iz vzhodnoevropske države;

> Slovenija je neproblematična država;

> bil je že zaposlen v OZN;

> dobri odnosi z Rusijo.

Minusi

> v nepojasnjenih okoliščinah je zapustil OZN;

> nima popolne podpore slovenske politike;

> morebitna zamera ZDA;

> ni ženska.

DENIS SABADIN

---