DZ želi še bolj podrobne podatke o skrbnih pregledih bank

DZ je po celodnevni razpravi o sanaciji bančnega sistema sprejel priporočilo Banki Slovenije, naj podrobno predstavi metodologijo za izvedbo skrbnih pregledov bank, na podlagi katerih je država v banke vložila pet milijard evrov.

LJUBLJANA > Guverner Boštjan Jazbec je zatrdil, da nepravilnosti ni bilo, vsi podatki pa da so že javno objavljeni.

Pod zahtevo za sklic izredne seje DZ so se podpisale vse parlamentarne stranke, kar se ne zgodi ravno pogosto. Kot je uvodoma dejal poslanec NSi Matej Tonin kot prvopodpisani pod zahtevo, želijo izvedeti, zakaj smo morali sanirati slovenske banke in ali smo sanacijo preplačali. “Te odgovore smo dolžni tistim, ki vsak dan trdo delajo, plačujejo davke in tako Sloveniji pomagajo pri življenju,” je dejal.

Postopke konec leta 2013 opravljenih skrbnih pregledov v bankah, po katerih je država dokapitalizirala največje banke, njihove delničarje in lastnike podrejenih finančnih instrumentov pa izbrisala, sta poslancem pojasnjevala guverner Jazbec in državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja.

Jazbec: Oceno stanja so izvedle zunanje svetovalne družbe

Jazbec je ponovil, da so oceno stanja bančnega sistema izvedle zunanje svetovalne družbe, in to po uveljavljenih metodah, ki so veljale tudi v drugih primerih v EU. “Pregled so naredile zunanje neodvisne svetovalne družbe in Banka Slovenije na rezultat ni vplivala. Pika. Ne znam si predstavljati današnje razprave, če bi Banka Slovenije to naredila sama,” je bil jasen.

Tudi Dragonja je med drugim znova povedal, da je bil izbris delničarjev in imetnikov podrejenih obveznosti nujen ukrep za izvedbo sanacije. “Vlada ocenjuje, da so bili ukrepi izvedeni celovito, sorazmerno in uspešno,” je menil.

Jazbec je spet zavrnil vse očitke, ki zaradi sanacije letijo na Banko Slovenije. Ponovil je, kakšni so bili posamezni koraki, kdo jih je izvajal in kdo nadziral. In zagotovil, da slovenske banke danes kljub temu niso preveč dokapitalizirane, kar po njegovih besedah kažejo podatki, da so te vrednosti še vedno pod povprečjem EU.

Vse metodologije, vsi postopki in vsa pojasnila so javno objavljena, je ponovil. Priznal je, da del odločb o izrednih ukrepih 2013 ni bilo takoj javen, a razlog je previdnost. Že ob izbruhu finančne krize so namreč zaznali velik odliv depozitov iz bank, zato so morali biti, kot je dejal, pri reševanju bank v Sloveniji previdni. “Danes so vsa poročila objavljena,” je dodal.

A poslanci želijo še več podatkov. Le s sprejemom takšnega priporočila bo mogoče odpraviti morebitne dvome in sume v leta 2013 izvedene skrbne preglede v bankah, je o soglasno sprejetem sklepu dejal Uroš Prikl (Desus). Do tedaj pa se mu zdi primerno, da bi odločitve v zvezi z morebitno prodajo oz. delno spremembo lastništev dokapitaliziranih bank zadržali.

Mesec: Najprej bi morali razjasniti kapitalsko stanje NKBM

Strinjal se je Luka Mesec (ZL). Medtem ko je NKBM v letu in pol prejela eno milijardo evrov državnih pomoči, pa se trenutno prodaja za 200 milijonov evrov, je dejal. Po njegovem mnenju bi morali najprej razjasniti njeno kapitalsko stanje, nato pa presoditi, ali je prodaja po tako smešno nizki ceni smotrna.

“V nasprotju s projekti, kot je bil Teš 6, v primeru bančnega sektorja še ni prepozno za preklic določenih ukrepov in za povrnitev premoženja državljanov,” je dejal Mesec. Naj se manjšinskim delničarjem in lastnikom podrejenih obveznosti vrne tisto, kar je njihovega v bankah, je pozval tudi Franc Križanič (SD).

Z ustavitvijo privatizacije se ne strinjajo v vseh poslanskih skupinah. S postopki privatizacije bank je treba nadaljevati, da v prihodnje ne bi ponovno potrebovali dokapitalizirati bank s strani davkoplačevalcev, je zahteval Dušan Verbič (SMC). “Nimamo namena ustaviti privatizacije, nasprotno - želimo ji dati večji pospešek,” pa je pojasnil Jožef Horvat (NSi).

Previdnost pri postopkih privatizacije bank svetujejo tudi v ZaAB. “Denar, ki smo ga dali v slovenske banke, je še vedno tam. Pred morebitno prodajo je prav, da se preveri, ali je NKBM prekapitalizirana in se denar vrne v proračun,” je dejala Alenka Bratušek (ZaAB).

Nekdanja premierka je spomnila, zakaj je sploh nastala bančna luknja. Nekoč uspešna podjetja so zaradi pohlepa po prehitri rasti in želji menedžerjev po odkupu končala uspešne poti, davkoplačevalcem pa pustila ogromne dolgove. Te grehe posameznikov pa smo morali sanirati z davkoplačevalskim denarjem, je spomnila Bratuškova.

Ker je šlo za državno pomoč, smo morali upoštevati pogoje Evropske komisije in izbrisati lastnike bank ter podrejenih obveznosti. To je bil po njenem mnenju pravičen ukrep, saj bi bila sanacija bank brez tega še dražja.

Čeprav so sklep sprejeli soglasno, pa je Žan Mahnič (SDS) podvomil, da bodo dobili zahtevane odgovore. V Sloveniji ni nikoli nihče za nič odgovoren, je ugotovil. Sicer pa do ropa v državnih bankah, kot je dejal, sploh ne bi prišlo, če bi bile v zasebni lasti.

STA

---