DZ še ne bo sprejel priporočil v zvezi z Škrlečevim imenovanjem za generalnega direktorja tožilstva

Odbor za pravosodje je zavrnil priporočila SDS, s katerimi bi DZ ministra za pravosodje in državnotožilski svet med drugim pozval k začetku postopkov za razrešitev generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja zaradi nezakonitega imenovanja Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja tožilstva. Poslanci so ocenili, da postopki še tečejo.

LJUBLJANA > Kot je v uvodu seje pojasnil Vinko Gorenak (SDS), je Zvonko Fišer dan pred imenovanjem vlade Janeza Janše leta 2012 Boštjana Škrleca imenoval na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva, takratni minister za pravosodje Aleš Zalar pa je imenovanje potrdil.

Janševa vlada je nato odločbo o imenovanju razveljavila, zaradi česar se je Škrlec obrnil na upravno sodišče. To ga je zavrnilo in po Gorenakovih besedah ugotovilo, da je bilo njegovo imenovanje nezakonito ter da sta Fišer in Zalar samovoljno izvrševala oblast.

Aprila 2013 je državnotožilski svet Škrleca ponovno potrdil na položaj generalnega direktorja tožilstva, tokrat pa naj bi bilo imenovanje zakonito.

Celotno zadevo je pod drobnogled vzela tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), a je, kot so v SDS zapisali v predlogu priporočila, Zalar zoper njene ugotovitve sprožil upravni spor, zato še ne morejo biti javno znane. Trenutno se vsa zadeva nahaja na vrhovnem sodišču, ki po besedah Gorenaka v enem letu še ni odločilo, zaradi česar je prepričan, da zavlačuje, da lahko ščiti Fišerja in Zalarja.

Na slednje se je popoldne sicer odzval Zalar in pojasnil, da upravni spor ni bil sprožen zoper poročilo KPK, ker da ga slednja ni sprejela. “Sprožen je bil v začetni fazi postopka KPK zaradi zatrjevanih nezakonitih dejanj KPK, in sicer v času, ko jo je vodil sedanji pravosodni minister Klemenčič, ker je izvajala dokaze, ne da bi o tem obvestila in v ta postopek vključila prizadete osebe,” je zapisal. Dodal je še, da je vrhovno sodišče v tej zadevi izdalo začasno odredbo in do nadaljnjega prepovedalo kakršnokoli objavo odločitve KPK.

Gorenak je spomnil tudi, da je ministrstvo za pravosodje izvedlo nadzor nad Škrlečevim imenovanjem, kakšne so ugotovitve pa še ni znano. Nadzor je začel tudi inšpektorat za javni sektor, vendar po besedah Gorenaka svojega dela ne more zaključiti, ker mu tožilstvo ne želi posredovati dokumentacije.

Minister za pravosodje Goran Klemenčič je povedal, da je nadzor pravosodnega ministrstva zaključen, ugotovitve pa so bolj ali manj podobne ugotovitvam upravnega sodišča. Postopek na vrhovnem sodišču, ki ga je sprožil Zalar, pa naj bi bil pri koncu.

Na vrhovnem sodišču so v zvezi s slednjim pojasnili, da sodišče odločitve še ni sprejelo. “Zadeva je v delu, časovne dinamike postopka pa zaenkrat ne moremo predvideti,” so zapisali.

Glede nadzora inšpektorata za javni sektor je Klemenčič povedal, da Gorenakove navedbe, da Fišer ne želi posredovati podatkov, ne držijo. Po njegovih besedah se je v postopku nadzora pojavil pomislek tožilstva, ali lahko v omenjenem primeru tečeta dva nadzorna postopka. Po besedah ministra je zdaj ugotovljeno da lahko, zato se nadzor nadaljuje.

Slednje je na seji potrdila tudi glavna inšpektorica inšpektorata Lidija Apohal Vučković, pri tem pa povedala, da rok, do katerega jim mora tožilstvo posredovati podatke, še ni potekel.

Zaradi vsega navedenega je SDS v priporočilo predlagala nekaj točk, s katerimi bi se DZ seznanil s celotnim postopkom, na koncu pa pozval k začetku postopkov za razrešitev Fišerja, a je večina članov odbora ocenila, da bi bilo to preuranjeno. Nekateri člani odbora, denimo Jani Möderndorfer (ZaAB), pa tudi Klemenčič, so namreč opozorili, da postopki v omenjenem primeru še tečejo, zato bi lahko sprejeta priporočila pomenila vmešavanje DZ v te postopke.

Na drugi strani so poslanci iz vrst SDS ocenjevali, da so ugotovitve upravnega sodišča o nezakonitem imenovanju nesporne, zato po njihovem ni razloga za čakanje. Slednje je ocenila tudi Iva Dimic (NSi): “Nezakonitost pri zaposlitvi Škleca je bila ugotovljena, sankcij pa ni bilo. To je slabo sporočilo državljanom.”

Fišer se seje ni udeležil. Kot so sporočili s tožilstva, sam namreč ocenjuje, da gre za še en poskus političnega obračuna z njim in ne za obravnavanje vprašanj o delu tožilstva.

STA

---