ZL zaradi “jasnih razlogov” pripravila interpelacijo zoper Gašperšiča

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je ena glavnih ovir na poti do izgradnje drugega tira, predvsem pa eden glavnih promotorjev privatizacije državne strateške infrastrukture. To sta jasna osrednja razloga za to, da so v ZL pripravili interpelacijo zoper njega, je na novinarski konferenci povedal poslanec Matej T. Vatovec.

LJUBLJANA > V prvi točki bo interpelacija poudarila neodgovorno ravnanje pri izgradnji drugega tira. Minister je po besedah Mateja Vatovca že na zaslišanju povedal, da drugi tir ne bo potreben še naslednjih 30 ali 40 let, kar je bil prvi alarmantni signal tega, kakšna bo smer, v katero bo vodil ministrstvo. Nato je obrnil stališče in se začel deklarativno zavzemati za drugi tir, vendar vse njegove poteze od takrat dalje kažejo na nasprotno. Kot primer je Vatovec navedel prijavo na evropski razpis v okviru Mehanizma za povezovanje Evrope (CEF), ki je šla v Bruselj brez finančne konstrukcije, torej "s figo v žepu".

Naslednji očitek je revizija projekta, ki je šele nedavno dobila izvajalca, tu pa je po Vatovčevih besedah treba poudariti še zgodbo okoli državnega podjetja 2TDK, ki je bilo ustanovljeno. Začetna namera je bila, da bi bilo podjetje ustanovljeno z zakonom, nato pa se je ustanovilo s sklepom vlade brez javne obravnave. "Poteze okoli drugega tira jasno kažejo, da ima minister v mislih vse prej, kot čimprejšnjo izgradnjo drugega tira - neke druge interese," je dejal.

Privatizacija državne infrastrukture

Druga točka interpelacije bo izpostavila sum nezakonitega vplivanja na nadzornike Luke Koper. Kot je poudaril Vatovec, je podobno skušal vplivati že na nadzornike Darsa: "Tu gre za indic o tem, da skuša minister mimo vseh ustaljenih praks pa tudi nekega etičnega in moralnega delovanja vplivati na to, kako podjetja v večinski državni lasti tudi poslujejo."

Tretja, po Vatovčevih navedbah središčna točka interpelacije, pa se tiče privatizacije državne infrastrukture. "Glavno pozornost moramo postaviti ravno na plan, ki je predviden glede izgradnje drugega tira," je izpostavil poslanec, in sicer ustanovitev državnega podjetja 2TDK v obliki javno-zasebnega partnerstva. Ekonomisti in strokovna javnost poudarjata, da tak način izgradnje drugega tira ni ekonomsko upravičen, tudi vlada jo je opredelila kot eno najdražjih oblik, minister pa še vedno vztraja, je povedal Vatovec.

Med ostalimi očitki je omenil še zakon o Slovenskih železnicah, s katerim je "omogočil privatizacijo hčerinskih družb, če govorimo o SŽ tovorni promet, ki bo prodana avstrijskim železnicam", ter neodgovorno in slabo delo v zvezi z infrastrukturo na splošno, zlasti glede posodobitve železniške proge Pragersko-Hodoš.

Kot je povedala Alenka Bratušek, v njihovi poslanski skupini ni bilo pomislekov, da ne bi prispevali svojih štirih podpisov k interpelaciji. Tudi sama je izpostavila drugi tir; prepričana je, da tega ne bo, dokler bo Gašperšič minister. Pika na i pa se ji zdi dogajanje v Luki Koper. Po njenih besedah v podjetjih, ki poslujejo slabše, Slovenski državni holding ne menja nadzornikov in uprav, to niti ni v njegovi pristojnosti.

Podobno je izpostavil tudi nepovezani poslanec Andrej Čuš, ki je v začetku tedna že predstavil nekaj problematičnih točk, velik del jih je po njegovih trditvah zajetih tudi v interpelaciji.

Bulčeva obžaluje dogajanje v Luki Koper

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc obžaluje dogajanje v Luki Koper. Kot je dejala ob robu konference srednje in jugovzhodne Evrope o varnosti v cestnem prometu, verjame, da bo razum prevladal, da se bodo vsi deležniki na konstruktiven način povezali in delali v smeri izgradnje drugega tira, ki je pomemben tako za Slovenijo kot širši prostor.

Bulčeva je glede dogajanja v Luki Koper še dejala, da je zanjo kot komisarko relevantna predvsem izjava predsednika vlade Mira Cerarja, ki je v Bruselj sporočil, da bo drugi tir zgrajen.

Pri tem je komentirala neuspešno kandidaturo omenjenega projekta za evropska sredstva. Kot je poudarila, projekt drugi tir res ni bil uspešen, a tudi ni bil zavrnjen. “Imel je neke pomanjkljivosti, predvsem niso bile navedene natančne finančne konstrukcije in ni bila dovolj jasno izražena dodana vrednost, ki jo bo ta trasa prinesla tako za cel koridor kot za Slovenijo,” je pojasnila.

Ti dve pripombi sicer po njenih besedah ne bi smeli biti prevelik izziv, v primeru, da je vlada zainteresirana za izvedbo projekta. Ocenila je, da bi bil lahko naslednji sklic za tovrstne projekte leta 2018, ko bodo porabljeni vsi ostanki iz državnih ovojnic kohezijskih držav in bo denar, ki bo ostal, na voljo za splošne projekte.

“Na ta klic se bodo lahko javili različni projekti, seveda pa bodo imeli preferenčno pozicijo tisti, ki so tudi na naših prioritetnih listah,” je dejala in pri tem naštela železnice, čezmejna sodelovanja in vse, kar bo vezano na digitalizacijo in inovativne rešitve.

Glede drugega tira Evropska komisija po besedah komisarke verjame, da bo zaveza, ki je bila dana leta 2014, izpeljana. “Za nas je jadranski koridor zelo pomemben, saj povezuje severnojadranska pristanišča z osrednjimi industrijskimi conami EU. Prav zaradi tega ne gledamo na to samo kot na projekt za Slovenijo, ampak kot na projekt, ki je del neke evropske strategije,” je še povedala.

STA

---