Čista energija rabi močno omrežje

Iz osnutka energetskega koncepta Slovenije izhaja, da bo država prehod v nizkoogljično družbo spodbujala tako pri proizvodnji energije kot pri končnem potrošniku. Pozablja pa na tistega vmes, opozarjajo podjetja za distribucijo elektrike. Brez njih energija ne more priti do porabnika, ki živi v vedno bolj elektrificirani družbi.

LJUBLJANA > Ministrstvo za infrastrukturo še do konca septembra zbira pripombe na osnutek Energetskega koncepta Slovenije. Dokument naj bi vlada potrdila do konca leta, nato pa ga bo poslala v državni zbor.

Cilj je čim bolj čista energija

Gre za strateški dokument, kako v Sloveniji do leta 2030 zagotoviti zanesljivo, trajnostno in konkurenčno oskrbo z energijo, potrebe po tej pa predvideti do leta 2050. V letu 2015 so bili energetski viri takšni: 34 odstotkov naftni derivati, 23 jedrska energija, 17 obnovljivi viri, 16 trda goriva in deset odstotkov zemeljski plin. Cilj je, da bi se deleži obnovljivih virov v končni rabi energije do leta 2020 povišali na 25 odstotkov, do 2030 pa na 27 odstotkov.

Do leta 2050 bi moral delež obnovljivih virov doseči vsaj 52 odstotkov, da bi dosegli cilj 80-odstotnega znižanja izpustov toplogrednih plinov glede na 1990. Ob tem bi morali doseči še znatne prihranke energije in delež električnih vozil v voznem parku povečati na dve tretjini.

Osnutek predvideva dve možnosti za spreminjanje strukture energetskih virov. Prva stavi na večji prispevek obnovljivih virov, druga pa predvideva večjo rabo premoga do leta 2030 in gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem do 2050. Po 2050 naj energije iz premoga v vsakem primeru ne bi več pridobivali.

Brez distribucije se ne zgodi nič

Energetski koncept se posveča tako proizvodnji kot potrošnji energije, pozablja pa na distribucijo, ki je med obema, opozarjajo elektrodistributerji. “Distribucija je infrastruktura trajnostnega razvoja. Vse strategije, ki so povezane s povečevanjem obnovljivih virov energije, z vlogo aktivnih uporabnikov, elektrifikacijo mobilnosti, ogrevanja in klimatizacije, so odvisne od sposobnosti distribucijskega omrežja, da jih tudi realizira,” je včeraj izpostavil predsednik uprave Elektra Maribor in predstavnik elektrodistributerjev pri GZS Boris Sovič.

Energetski koncept spodbuja uporabnike, naj vzpostavijo malo elektrarno, ne upošteva pa izzivov, ki jih te prinašajo. “Razpršeni viri zahtevajo obsežna dodatna vlaganja,” pravi Sovič. Potrebni so ukrepi za njihovo vključevanje v omrežje, spremljanje obratovanja, nenazadnje pa lahko ti viri povzročijo tudi težave v omrežju. Vsi scenariji kažejo, da se bo zaradi vse večje elektrifikacije življenja poraba elektrike večala. Omrežje je treba krepiti tudi zaradi uvajanja elektromobilnosti, poudarjajo direktorji elektro podjetij, ki pripravljalce energetskega koncepta pozivajo, naj vanj bolj temeljito vključijo distribucijo, vključno s politikami cen, tarif, dajatev in podpor.

Ljubljana, denimo, trenutno ne bi mogla vzpostaviti hitre polnilnice za električne avtomobile, ker je, kot pravi direktor Elektra Ljubljana Andrej Ribič, “energetsko polno zasedena.” Brez obsežnih vlaganj si je težko predstavljati prihod večjega števila električnih avtomobilov ali pa njihovo polnjenje v odročnih krajih, kjer je omrežje manj zmogljivo. Na ta izziv se mora Slovenija pripraviti s tarifno politiko, menijo distributerji. Tarife bi lastnike k polnjenju baterij spodbujale na primer v nočnih urah in tako prilagajale odjem energije.

JANA KREBELJ

---