Čezatlantski trgovinski sporazum: priložnosti ali slabši standardi?

Tik pred sredinim glasovanjem evropskih poslancev o končnem poročilu enega največjih trgovinskih sporazumov med Evropsko unijo in ZDA (TTIP) ter nadaljevanjem pogajanj stališča o posledicah sporazuma niso nič bolj enotna. Če zagovorniki v trgovinskem povezovanju z ZDA vidijo predvsem poslovne priložnosti, pa se nasprotniki bojijo nižjih standardov - predvsem s področja hrane - in tožb velikih korporacij.

LJUBLJANA > Zagovorniki in nasprotniki TTIP, s katerim bi dobili največje prostotrgovinsko območje na svetu z 800 milijoni potrošnikov z obeh strani Atlantika, a mu evropska javnost pretežno ni naklonjena, so - skupaj s slovenskimi evroposlanci - soočali mnenja na konferenci slovenske informacijske pisarne Evropskega parlamenta.

Manj ovir za pretok blaga

Namen drznega čezatlantskega sporazuma, kjer blagovna menjava znaša pet trilijonov evrov ali polovico svetovnega BDP in tretjino svetovne trgovine, naj bi bil predvsem odpraviti trgovinske ovire, denimo carine, poenotiti standarde varnosti in s tem spodbuditi vlaganja, gospodarsko rast in nova delovna mesta.

O vsem tem pa se porajajo dvomi. Trije evropski poslanci iz vrst Evropske ljudske stranke, Milan Zver, Patricija Šulin in Romana Tomc, sporazum podpirajo. Ali kot je ocenil Milan Zver: “Sporazum bi na letni ravni doprinesel 187 milijard evrov in ustvaril stotisoče novih delovnih mest.” Zaradi TTIP pa naj bi povprečna evropska štiričlanska družina letno prihranila 545 evrov, dodaja Zver.

O tem dvomijo tako edini evropski poslanec, ki TTIP izrecno ne podpira, Igor Šoltes (Zeleni/Evropska svobodna zveza), saj naj bi po študiji, ki jo je naročila vlada, vplival celo na izgubo delovnih mest, do sporazuma zadržana Tanja Fajon (Napredno zavezništvo socialistov in demokratov), pa tudi predsednica ZPS Breda Kutin, ki meni, da gre zgolj za lep slogan: “Sporazum je kot zgodba s segedinom. Odvisno, kdo dobi zelje in kdo meso.” Avtor študije učinka sporazuma na slovensko gospodarstvo Črt Kostevc pa je pojasnil, da “večjih učinkov ne bo, pričakovana pa je običajna triodstotna rast izvoza”.

Nasprotnike skrbi tajnost pogajanj

Med najbolj pereče probleme sporazuma sodi poleg njegove netransparentnosti - pogajanja so namreč tajna -> poenotenje standardov, predvsem v živilsko-predelovalni industriji. Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša je dejala, da so standardi varne hrane v EU bistveno višji kot v ZDA , na kar kaže že odobritev gensko spremenjenih organizmov, ki je v EU bistveno zahtevnejša, saj je tu za promet odobrenih 52 GSO izdelkov, v ZDA pa kar trikrat več.

Ameriški veleposlanik Brent R. Hartley je sicer oporekal, da TTIP Evropejcev ali Američanov ne bo prisilil jesti hrane, ki je nočejo, rekoč: “Zagotavljam vam, če dobimo TTIP sporazum, vas ne bom zasledoval po ulici z vilicami, polnimi GSO hrane, če vas to skrbi.”

Iz perečih problemov sporazuma štrli tudi arbitražni mehanizem reševanja sporov med naložbeniki in državami (ISDS), ki bi lahko dal tujim naložbenikom pravico, da terjajo od države odškodnino, če bi zakonski okvir države ogrozil njihove dobičke.

Da predvsem tajnost odločanja krepi strah in med ljudmi poraja mnoga, še neodgovorjena vprašanja, je po svoje pokazal tudi manjši incident, ki se je zgodil poslancu Lojzetu Peterletu. Evropski poslanec, ki je o sporazumu sicer zatrdil, da “že dolgo nismo videli bolj transparentnega procesa”, je - kot večina evroposlancev - konferenco zaradi obveznosti zapustil pred vprašanji iz občinstva. Ko mu je predstavnik koalicije proti tajnim sporazumom ob odhodu zastavljal vprašanja, je nekdo iz občinstva evropskega poslanca ozmerjal, češ da ga tako nič ne zanima in ga jezno “pospremil” skozi vrata.

Na ohranjanje samobitnosti narodov in kulture, česar da v sporazumu ni, pa je opomnil Ivo Svetina, predsednik društva slovenskih pisateljev, ki je javno prošnjo s podobnimi vprašanji naslovilo tudi na predsednike države, vlade, parlamenta in državnega sveta ter na ministrico za kulturo in evropske poslance.

TINA M. VALENČIČ

---