Cerar bi Brglezov odstop

Predsednik vlade in stranke SMC Miro Cerar je predsednika državnega zbora Milana Brgleza pozval, naj zaradi glasovanja proti zakonu o tujcih odstopi kot podpredsednik SMC. Trenja med drugim in tretjim možem v državi so včeraj v javnosti povzročila pravi vihar. Brglez je popoldne pojasnil, da je odziv pretiran in da se bosta s Cerarjem pogovorila prihodnji teden.

LJUBLJANA > “Zadeve v zvezi s SMC in Cerarjem so pretirane. S predsednikom stranke sva se dogovorila, da zadeve uskladiva oziroma se pogovoriva. Žal nama ni uspelo še do sedaj. Dogovorjena sva, da to narediva naslednji teden. Mislim, da je to v dobro tako države kot same stranke,” je v kratki izjavi novinarjem povedal Milan Brglez.

Zaviti v molk

Na vprašanja ni odgovarjal, zato ostajajo v zraku namigi, da naj se Brglez ne bi bil pripravljen ukloniti in odstopiti kot podpredsednik SMC. A vztrajati naj bi nameraval tudi premier Miro Cerar. Včeraj so se pojavile špekulacije, da bi lahko Cerar Brgleza pozval, naj odstopi tudi kot predsednik DZ.

V molk se je za zdaj zavil tudi Cerar. Ob robu neformalnega zasedanja voditeljev držav članic EU na Malti je dejal le, da so to njihova “notranja vprašanja, ki jih bomo reševali doma”. Izpostavil je, da nihče od njegovih evropskih kolegov ni problematiziral zakona o tujcih, ki ga je prejšnji teden sprejel DZ.

Doma je iskro med njim in Brglezom prižgal prav ta zakon. Brglez je zakonu javno nasprotoval, saj da ni v skladu z ustavo in mednarodnimi konvencijam, pri glasovanju pa je zakonu odrekel podporo. Poleg Brgleza so proti zakonu glasovali še trije poslanci SMC.

A če je po glasovanju konec minulega tedna Cerar zanikal, da bi znotraj stranke obstajal razkol, različne glasove pa pripisoval visoki stopnji notranje demokracije, so v začetku tega tedna nestrinjanja med njim in Brglezom eskalirala do tega, da je Brgleza na sestanku vodstva stranke pozval k odstopu s strankarske funkcije. Cerar ob kritikah na zakon, ki se nanaša tudi na varnost države, ni mogel ostati brez odziva. Ker je bil konflikt odkrit, ga ni bilo mogoče končati brez reakcije, nam je povedal eden od poslancev SMC. Ti so te dni sicer redkobesedni.

Rešitev spora v korist države

V poslanski skupini SMC včeraj niso dajali pojasnil. Bolj zgovorni so bili kolicijski partnerji. V stranki Desus pričakujejo, da bo SMC v korist države hitro razrešila notranji spor in bo koalicija ostala trdna. “Res neodgovorno bi bilo, da bi take napetosti ogrožale stabilnost vlade, koalicije in države,” je poudaril predsednik Desus Karl Erjavec. Upa, da imata Cerar in Brglez toliko modrosti, da bosta v ospredje postavila državne in ne strankarskih interesov.

Da so zaradi spopada drugega in tretjega moža v državi zazvonili vsi alarmi, je priznal tudi predsednik poslanske skupine SD Matjaž Han. Tako dogajanje v SMC lahko vpliva na marsikaj, je ocenil Han v odgovoru na vprašanje, ali lahko vpliva na koalicijo. Meni pa, da je Brglez dovolj moder človek, da se ne bo pustil izsiljevati. Spomnimo, da zakona o tujcih niso podprli tudi poslanci SD, čeprav so ga na vladi potrdili ministri vseh koalicijskih strank z izjemo pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, ki se je glasovanja vzdržal. Menda je tudi Brglez zakonu začel nasprotovati šele tik pred zdajci, kar naj bi Cerarja še toliko bolj vznejevoljilo.

Spor med sredinsko in levičarsko usmeritvijo

“Pri strankah, kakršna je SMC, ki so šibko idejno in programsko profilirane, lahko hitro pride do razcepov ali celo konfliktov glede posameznih političnih vprašanj,” je dogajanje v SMC komentiral politični analitik Matevž Tomšič, sicer profesor na FUDŠ Nova Gorica. “Očitno gre v tem primeru za spor med bolj sredinsko Cerarjevo usmeritvijo in med bolj izrazito levičarsko usmeritvijo, ki jo pooseblja Brglez. Nasploh je slovenska levica do vprašanj, povezanih z migranti, razcepljena: na eni strani je značilno zagovarjanje multikulturalizma in politike odprtih meja, na drugi pa pragmatično prilagajanje večinskemu javnemu mnenju, ki to zavrača.” Kljub temu pa ima SMC po Tomšičevih opažanjih še vedno skupen interes: ohranjanje statusa quo in s tem pridobljenih privilegijev.

Tomšič zaradi tega spora ne pričakuje premikov v slovenski politiki: “Precej vseeno je, kdo je na čelu SMC ter ali ta stranka celo razpade in jo zamenja kakšna podobna. Tisti, ki so na formalnih pozicijah oblasti, tako ali tako ne sprejemajo ključnih odločitev.”

JANA KREBELJ, DENIS SABADIN

---