Cerar: Sestajanje članic unije v ožjem krogu je zaskrbljujoče

Premier Miro Cerar je ob prihodu na vrh EU in Turčije, pred katerim se je v Bruslju ločeno sestala manjša skupina članic unije z Nemčijo na čelu, ocenil, da je takšno sestajanje evropskih držav v ožjem krogu zaskrbljujoče, ne samo zaradi Slovenije, ampak na sploh zaradi EU, zato ga ne odobrava.

BRUSELJ > Miro Cerar je pojasnil, da se bo s kolegi neposredno pogovoril o tem, da izve, kaj se v resnici dogaja. “Vsekakor sem proti takšnemu srečevanju in da Slovenija v to ni vključena. Ko bom izvedel več, bom lahko tudi bolj jasno komentiral,” je še dejal.

Pred vrhom EU in Turčije, ki naj bi se dogovoril o skupnem akcijskem načrtu za obvladovanje begunske oziroma migracijske krize, se je v Bruslju sestala koalicija osmih članic, ki naj bi bile pripravljene sprejeti sirske begunce neposredno iz Turčije.

Mini schengen?

Ob tem se pojavljajo ugibanja, ali ne gre tudi za pogovore o mini schengnu, saj so v tej “koaliciji voljnih” države, ki se jih je omenjalo v kontekstu mini schengna. Pred vrhom so se sestali Nemčija, Avstrija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Švedska, Finska in Grčija.

Medtem ko teh neformalnih srečanj po Cerarjevih besedah za zdaj ni smiselno resneje komentirati, pa je ključno poudariti, da je današnji vrh EU in Turčije zelo pomemben.

Gre namreč za velik korak naprej v sodelovanju s Turčijo pri preprečevanju migracijskih tokov, ki so zdaj popolnoma neobvladani, na meji med Turčijo in Grčijo še posebej, je izpostavil premier.

Poleg pomoči Turčiji, da lahko na svojem ozemlju ustrezno poskrbi za begunce in prepreči njihov prodor v Evropo preko Grčije, gre po njegovih besedah tudi za razpravo o nadaljevanju zastalega procesa približevanja Turčije EU in možnosti nadaljnje vizumske liberalizacije.

Ne gre le za denar

Članice unije naj bi Turčiji pri soočanju s sirskimi begunci v prihodnjem letu pomagale s tremi milijardami evrov. Pol milijarde naj bi črpale iz evropskega proračuna, preostalih 2,5 milijarde evrov pa naj bi članice prispevale na podlagi deleža bruto nacionalnega dohodka.

Slovenija naj bi po bruseljskem izračunu prispevala 6,5 milijona evrov. To je po Cerarjevih besedah okvirni izračun, ki še ni uraden, je pa zagotovo sprejemljiv, saj je manj od stroškov, ki jih ima Slovenija zaradi nenadzorovanega toka beguncev po balkanski poti.

Poleg tega ne govorimo samo o denarju, ampak o preprečevanju humanitarne krize in vzpostavljanju normalnega reda v evropskih državah, je še izpostavil slovenski premier.

STA

---