Cerar: Nezakonitih migracij ne bomo več dovolili

Storiti je treba še več, da se prepreči ponovno odprtje balkanske poti za nezakonite migracije, so se na vrhu na Dunaju danes strinjali voditelji enajstih držav ob balkanski migracijski poti in EU. “Zavest o tem, da nezakonitih migracij ne bomo več dovolili, je še okrepljena,” je po srečanju povedal slovenski premier Miro Cerar.

LJUBLJANA, DUNAJ> Storiti je treba še več, da se prepreči ponovno odprtje balkanske poti za nezakonite migracije, so se na vrhu na Dunaju danes strinjali voditelji 11 držav ob balkanski migracijski poti in EU. “Zavest o tem, da nezakonitih migracij ne bomo več dovolili, je še okrepljena,” je po srečanju povedal slovenski premier Miro Cerar.

“Naša skupna ugotovitev je bila, da moramo storiti še več, da preprečimo ponovno odprtje balkanske poti za nezakonite migracije,” je po vrhu za slovenske medije dejal Cerar. Države morajo po njegovih besedah s skupnimi močmi okrepiti nadzor nad zunanjimi mejami, storiti pa je treba tudi vse, kar je mogoče, da se bo sporazum med Turčijo in EU o vračanju nezakonitih migrantov izvrševal. Proces dogovarjanja s Turčijo se mora nadaljevati v obojestranskem interesu, je povzel Cerar.

“Zavest o tem, da nezakonitih migracij ne bomo več dovolili, je še okrepljena in na podlagi tega se bodo sprejemali ukrepi tako v bilateralnem smislu, v sodelovanju med državami, kot tudi v koordinaciji od Nemčije preko Slovenije do Grčije,” je poudaril Cerar.

Voditelji so predvsem ugotavljali, da je Grčija še premalo uspešna pri vračanju beguncev v skladu z dogovorom. “V prihodnjih dneh bo, verjamem, prišlo do srečanja v Grčiji, kjer se bodo predstavniki EU in tudi Nemčije srečali z grškimi pristojnimi organi,” je povedal premier. Cilj srečanja bo najti dodatna sredstva in druge vire, da se bo dogovor v večji meri uresničeval.

Tudi nemška kanclerka Angela Merkel po Cerarjevih besedah razume, da smo prišli do točke, ko moramo skupno zavarovati zunanje meje EU oziroma Evrope pred nezakonitimi migracijami: “O tem smo se danes vsi strinjali, je pa tudi Merklova izrecno poudarila, da Grčija v tem smislu ne dela dovolj.” Grčiji je nemška kanclerka ponudila tudi konkretno pomoč, prav tako pa je po Cerarjevih besedah v primeru obremenitev treba skupno pomagati Bolgariji, Makedoniji, Srbiji, Italiji in še kateri državi.

Cerar pričakuje, da bosta od oktobra naprej začeli delovati obalna in obmejna straža EU in da bodo do konca leta te sile že prišle v države, ki potrebujejo pomoč. “Slovenija bo prispevala svoj delež in ga je tudi že; naši policisti so že v drugih državah na zunanjih mejah EU, poslali pa bomo še nove in tudi opremo,” je zagotovil. K pošiljanju policistov, opreme in zagotavljanju finančne pomoči je pozval tudi druge države ter EU.

Nezakonite migracije na zunanjih mejah

“Če bomo preprečili nezakonite migracije na zunanjih mejah EU, bomo preprečili tudi konflikte, ki bi ob ponovnem valu zanesljivo nastali ne le v najbolj občutljivi regiji Zahodnega Balkana, ampak lahko tudi med članicami EU,” je dejal slovenski premier. Zapiranje meja ni sprejemljivo, še posebej ne znotraj schengenskega območja, je vztrajal.

Radikalne izjave, kot je tista madžarskega premiera Viktorja Orbana o izselitvi migrantov na otok zunaj EU, pa za Cerarja “niso sprejemljive”. “Urediti moramo celovit, evropski pristop do migracij,” je poudaril. Begunce, ki bežijo s kriznih območij v strahu za življenje, je tako treba organizirano sprejeti in jih solidarno namestiti.

“Slovenija je tu vzor solidarnosti, mi mesečno sprejmemo določeno število beguncev z Italije, Grčije, pa tudi Turčije. Število je seveda tako, da ga lahko obvladujemo, da lahko te ljudi integriramo in zanje ustrezno poskrbimo. Temu vzoru morajo slediti tudi druge države,” je poudaril slovenski premier.

Hkrati pa moramo ustaviti nezakonite migracije - in s tem tudi tihotapce - na zunanjih mejah EU. EU mora ob tem storiti še bistveno več za odpravo vzrokov kriz na samih kriznih žariščih, je še dejal Cerar.

Premier je bil znova kritičen še do Avstrije, ki je postavila zgornjo mejo števila beguncev, ki jih je pripravljena sprejeti. O tem je danes na kratko govoril tudi z avstrijskim kanclerjem Christianom Kernom. Če bodo Avstrijci poostrili nadzor na meji, ga bomo tudi mi. Enako velja za kakršne koli druge, tudi bolj radikalne ukrepe, je pojasnil.

Na Dunaju se je danes odvil vrh držav ob balkanski migracijski poti. K avstrijskemu kanclerju Christianu Kernu so ob Cerarju prišli tudi nemška kanclerka Angela Merkel ter predsedniki vlad Grčije, Makedonije, Srbije, Hrvaške, Albanije, Madžarske ter Bolgarije, Romunijo pa zastopa notranji minister. Pridružila sta se jim tudi evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos ter predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Merklova za več dogovorov glede migracij s tretjimi državami

Nemška kanclerka Angela Merkel se je danes na Dunaju po vrhu držav ob balkanski migracijski poti zavzela, da bi Evropska unija s tretjimi državami sklenila še več podobnih sporazumov glede vračanja nezakonitih migrantov, kakršen je bil sklenjen s Turčijo. “Želimo ustaviti nezakonite migracije, a izpolnjevati naše humanitarne obveznosti,” je dejala.

“Nujno moramo skleniti dogovore s tretjimi državami, še posebej afriškimi, kot je Egipt, pa tudi s Pakistanom in Afganistanom, (...) tako da postane jasno, da bodo tisti, ki nimajo pravice ostati v Evropi, vrnjeni v njihove domovine,” je dejala po srečanju na Dunaju med voditelji enajstih držav ob balkanski migracijski poti, ki se ga je udeležil tudi slovenski premier Miro Cerar.

Merklova je ocenila, da je bilo doslej v evropskem boju proti nezakonitemu priseljevanju narejenega veliko, še zlasti v primerjavi s položajem pred približno letom dni, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Obljubila je dodatno pomoč najbolj z migranti obremenjenima Grčiji in Italiji in napovedala, da bo Nemčija iz teh držav na mesec sprejela po več sto tistih, ki bodo imeli pravico do azila. Ti ljudje potrebujejo perspektivo, je poudarila.

Vračanje tistih, ki jim bo prošnja za azil zavrnjena, pa bo treba okrepiti, se je še zavzela nemška kanclerka. Zato pa je treba okrepiti tudi sklepanje omenjenih sporazumov s tretjimi državami, je še ponovila.

Marčni dogovor EU s Turčijo o vračanju nezakonitih migrantov v zameno za več milijard pomoči in drugih ponudb je dokaj učinkovito ustavil migracijsko pot iz Turčije na grške otoke in potem naprej preko Zahodnega Balkana v Evropo. A po drugi strani se je okrepil tok iz Egipta in Libije preko Sredozemskega morja v Italijo.

Po podatkih Združenih narodov je Sredozemsko morje letos prečkalo več kot 300.000 ljudi, kar je sicer manj od približno 520.000, kolikor so jih našteli v prvih devetih mesecih lanskega leta. Toda po drugi strani bi lahko število žrtev - letos so jih našteli 3500 - preseglo lansko, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

STA

---