Cerar: Če ne bo skupne evropske rešitve, bo Slovenija ukrepala sama

Premier Miro Cerar je v pogovoru za Večerovo Sobotno prilogo med drugim ponovil, da bo morala Slovenija pri obvladovanju begunske krize v primeru, da ne bo evropske rešitve, ukrepati sama. Spregovoril je še o zadnjem dogajanju v DUTB in SDH, glede odnosa med vlado in Mariborom pa je pozval k jasnim razvojnim impulzom iz štajerske prestolnice.

Miro Cerar Foto: STA
Miro Cerar Foto: STA

LJUBLJANA > V zvezi z očitki, da bi zajezitev migrantov na meji pomenila represijo, je Miro Cerar dejal, da je lahko reči, da represija ni pravi odgovor. “Toda povejte, kaj bi storili, če bi vam ljudje v hišo hodili drug za drugim? Nobena evropska država ne bo dovolila takšne situacije. Obstajajo meje, preko katerih Evropa ne more. In v skrajnih situacijah bo treba te meje na koncu braniti z žico ali policijo ali celo vojsko,” je dejal in dodal, da to “ni več le neka hipotetična misel”.

Po Cerarjevih besedah država ne sme dovoliti, da bi bili ogroženi premoženje in ljudje. Za zdaj bomo sicer, kot je dejal, čakali na skupno evropsko rešitev, “a če je ne bo, bomo morali ustrezno ukrepati sami”.

Na vprašanje, zakaj je potrebna vojska na meji in kaj bi storila ob morebiti žičnati ograji, ko bi jo želela prečkati skupina beguncev, Cerar odgovarja, da tehnične ovire niso dovolj, če za njimi ni policijsko-vojaške patrulje, ki nadzira prostor. “To pa nikakor ne pomeni, da bomo, razen seveda v nujni samoobrambi, uporabili strelno orožje zoper begunce,” je dejal. Dodal je, da bi bilo tisti hip, ko bi zoper begunce začeli uporabljali orožje, konec Evrope.

Cerar je spregovoril tudi o zadnjem dogajanju v Družbi za upravljanje terjatev banke (DUTB) in v Slovenskem državnem holdingu (SDH). Glede razrešitve predsednika upravnega odbora DUTB Larsa Nyberga in odpoklica glavnega izvršnega direktorja Torbjörna Manssona je povedal, da “nima več kaj veliko dodati”.

“Pri enem izvršnem in enem neizvršnem direktorju so se zgodila neprimerna, delno protipravna delovanja in vlada je ustrezno reagirala. S tem smo pokazali, da zahtevamo transparentno delovanje,” je povzel. Po njegovih besedah se trenutno “zelo intenzivno” iščejo “ustrezni mednarodni strokovnjaki z visokimi kompetencami”, ki bi zasedli izpraznjeni mesti. “Visoka možnost je, da bi že v enem mesecu dobili vsaj novega neizvršnega direktorja, nato pa še izvršnega,” je bil optimističen.

Zavrnil je očitke o politizaciji. “Nobene politizacije v DUTB ni bilo, presekali smo pa prakse izplačevanja nekih honorarjev pod mizo, ki so to državo že predrago stale,” je zatrdil. Povedal je, da je vlada Evropski komisiji, Mednarodnemu denarnemu skladu in še nekaterim institucijam, pojasnila zadeve, in s tem “vse pomirila”.

Glede imenovanje nove uprave SDH pa je dejal, da nima nobenega razloga, da nadzornikom holdinga ne bi zaupal ali da bi dvomil o njihovi strokovnosti in odgovornosti. “Od tod naprej je postopek v njihovi avtonomni pristojnosti,” je dejal.

V zvezi z delovanjem novega predsednika uprave SDH Marka Jazbeca v NLB je pozval, da naj tisti, ki imajo dokaze, da je bilo kaj narobe, te predstavijo. “Če se bo izkazalo, da je bila pri tem kadrovanju narejena kakšna napaka, je odgovornost vlade, da vprašamo nadzornike, kaj so delali, in uveljavljamo njihovo odgovornost, če je potrebno,” je pojasnil.

Glede odnosa med vlado in Mariborom ter dejstva, da se z mariborskim županom Andrejem Fištravcem še ni sestal, je odgovoril, da “stisko Maribora razume, situacija pa je takšna, da tudi terja odločnejšo pozornost vlade”.

Pogovor z občinskim vodstvom se bo po njegovih zagotovilih zgodil, a je ob tem poudaril, da v mariborski občinski politiki ne vidi vizije. “To je problem. Ko hodim v regije, najprej želim, da mi pokažejo, kaj sami delajo, hočejo in zmorejo,” je dejal. “Ne moremo namesto župana delati načrta za občino. Lahko pomagamo, ko bo načrt jasen,” je dodal.

STA


Najbolj brano