Cerar: Strategija temeljno orodje za aktivno lastništvo države

S strategijo upravljanja državnih naložb s klasifikacijo, ki jo je danes potrdila vlada, dobivamo strateški dokument, ki je temeljno orodje za aktivno lastništvo države. Država z njim jasno sporoča svoje cilje pri upravljanju družb v lasti države, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal premier Miro Cerar.

Premier Miro Cerar Foto: STA
Premier Miro Cerar Foto: STA

LJUBLJANA > “Te cilje zelo jasno sporoča tako upravljalcu naložb države kot delničarjem, širšemu kapitalskemu trgu in splošni javnosti,” je nadaljeval predsednik vlade Miro Cerar, ki je izrazil zadovoljstvo, da so v koaliciji in vladi našli usklajeno rešitev pri strategiji in klasifikaciji.

“Če bi ta dokument imeli že pred leti, zagotovo ne bi prišlo do toliko negospodarnih ravnanj. Zdaj je to tista podlaga, na kateri gradimo naprej in seveda si bomo prizadevali, da v skladu s tem dokumentom usmerjamo bodoče gospodarjenje z državnim premoženjem,” je poudaril Cerar.

Dokument smo po njegovih pojasnilih dobili po mnogih letih, ko nismo imeli jasno definiranih ciljev, kako upravljati z državnimi naložbami.

Cerar je spomnil, da so bili v procesu sprejemanja tega dokumenta udeleženi številni akterji, deležniki. Proces sprejemanja je po njegovem mnenju pokazal, da vlada želi sodelovati z vsemi deležniki in doseči visok konsenz.

Vlada zdaj dokument pošilja v DZ. Kot je povedal državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja, računajo, da je ta koalicijsko usklajen in da bo v DZ lahko deležen izboljšav, ne pa bistvenih konceptualnih sprememb.

Finančni minister Dušan Mramor je izpostavil, da če bodo družbe v državni lasti, ki predstavljajo velik del gospodarstva, dobro upravljane, bodo bolj konkurenčni tudi ostali deli gospodarstva. Več bo lahko tudi dividendnega izplena države, zato “zahteva po boljšem upravljanju pomeni lažje stanje v proračunu”, je orisal.

Koaliciji in vladi je uspelo doseči dogovor o na koncu najbolj perečih vprašanjih razpršenega lastništva v pomembnih naložbah, statusa Zavarovalnice Triglav in ustanovitve demografskega sklada, je dejal.

Zavarovalnica Triglav bo opredeljena kot strateška naložba, dokler država in Slovenski državni holding (SDH) znova ne pridobita glasovalnih pravic, ki so po odločbi Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) zamrznjene.

ATVP je državnim lastnikom - Sodu, Hitu, Elesu, DSU, NKBM in Telekomu Slovenije - prepovedala uresničevati glasovalne pravice v Zavarovalnici Triglav marca 2013. Ugotovila je namreč, da skupaj z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delujejo usklajeno, zato bi morali dati prevzemno ponudbo ali znižati skupni delež v Zavarovalnici Triglav. Država se je sicer na odločbo pritožila, a jo je ATVP zavrnila.

Država bo lahko glasovalne pravice pridobila nazaj, ko bo sprejet nov zakon o prevzemih, ki ji bo to omogočil. Zakon je po Mramorjevih besedah v zaključni fazi priprave. Od takrat naprej se bo naložba štela za pomembno, je pojasnil Mramor.

Pri tem bo delež države v lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ima sedaj v zavarovalnici 34,47 odstotka, moral ostati nad 25 odstotki (25 odstotkov plus ena delnica).

Ko bo ustanovljen demografski sklad, se bo upravljanje deleža zavoda v Zavarovalnici Triglav preneslo na ta sklad. SDH, ki ima v njej 28 odstotkov, pa bo lahko svoj delež prodal.

Mramor je pojasnil, da so se za takšno odločitev odločili v luči vprašanja, ali bo Triglav ob sedanji hitri konsolidaciji zavarovalniškega trga lahko ostal ključni regionalni igralec.

Glede razpršenega lastništva - da drug posamezni delničar ne bo mogel imeti večjega deleža od države - je dogovorjeno, da ta princip ne bo veljal za vsa pomembna podjetja, ampak le za NLB, Krko, Petrol, Savo in Pozavarovalnico Sava.

Pogoj o razpršenosti lastništva bo zagotovljen tako, da ga bo morala posamezna družba vključiti v svoj statut in s tem zagotoviti te omejitve, je povedal Dragonja.

Kot je dodal, imajo za vsako od naložb, ki je v klasifikaciji opredeljena kot strateška, pomembna ali portfeljska, natančno opredeljeno, zakaj je padla v posamezno kategorijo. Za vsako imamo tudi jasno opredeljena pričakovanja, ki jih bodo morala dosegati tako vodstva podjetja kot SDH.

Tako je na vprašanje, zakaj so Gorenje, Sava in Terme Olimia med pomembnimi naložbami, odgovoril, da je Gorenje nosilec internacionalizacije in da ima pomembno razvojno in raziskovalno funkcijo, da je država, katerega strateška dejavnost je tudi turizem, prek Save vključena v enega ključnih turističnih sistemov v državi, v Olimiu pa bo navzoča zaradi regionalnega in razvojnega vidika.

Tako Dragonja kot Cerar sta ostro zavrnila namigovanja, da je za slednje lobiral sedanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek, nekdaj prvi mož teh term. “Iz vseh aktivnosti glede tega podjetja se je izločil,” je zagotovil Dragonja, Cerar pa ga je dopolnil, da gre za “špekulacije in neresnice”.

V strategiji je tako opredeljenih 24 strateških, 21 pomembnih in 46 portfeljskih naložb. Njeni cilji pa so uresničevanje razvojnih ciljev iz sektorskih strategij, povečanje strokovnosti in učinkovitosti upravljanja, zagotovitev premišljenega pridobivanja kapitalskih naložb, povečanje učinkovitosti razpolaganja z naložbami, povečanje donosa kapitala, povečanje uvrščanja družb v državni lasti na organiziran trg vrednostih papirjev in oblikovanje rezervnega demografskega sklada do konca tega leta.

STA


Najbolj brano